Turistična destinacija Štajerska

Vera Kozmik Vodušek
vera.kozmik@dialogco.eu

RRA Podravje – Maribor je osrednja razvojna agencija v podravski regiji in skupaj s partnerskimi institucijami najpomembnejši člen za razvoj 41 občin v regiji. Zaradi zelo pomembe funkcije, ki jo opravlja, je ključno, da predstavlja najboljši servis občinam na področju regionalnega razvoja, projektne podpore črpanju evropskih sredstev, povezovanju, privabljanju investitorjev, razvoju turizma, pametni specializaciji ter podporo podjetniškemu okolju.

Lahko na kratko predstavite RRA?

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) je široko odprta razvojna agencija s štirimi ključnimi fokusi.

Prvi je splošni regionalni razvoj – ukvarjamo se z regijskimi projekti, infrastrukturnimi projekti, prostorskim načrtovanjem, mobilnostjo, varovanjem narave, dogovorom za razvoj regij ter razvojem podeželja – upravljamo dve lokalni akcijski skupini. Samo na reki Dravi izvajamo šest projektov, ki so vezani na razvoj infrastrukture, plovnosti, vstopno izstopnih mest, poplav ter turizma.

Drugi sektor je sektor za podjetništvo, kjer gre za splošno podjetniško podporo z različnimi programi. Smo vodilni partner SPOT svetovanja Podravje in izvajamo program PONI Podravje, kjer vsake štiri mesece zaposlimo 12 oseb, željnih podjetništva, ki jih tudi izobrazimo za nadaljevanje podjetniške poti. Slovenska podjetja povezujemo s tujimi in tuja s slovenskimi, ustvarjamo poslovna partnerstva med slovenskimi in tujimi podjetniki. To je projekt EEN. V programu Invest Podravje skupaj z 41 občinami v regiji ter podjetji analiziramo investicijske priložnosti, za katere se trudimo pridobiti investitorje. Skupaj s ŠTP izvajamo projekt SIO, kjer pomagamo inovativnim podjetjem. Celotno podjetniško podporo pa združujemo v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Podravje, s prostori v štirih občinah.

V tretjem sektorju – sektorju za raziskave, razvoj in inovacije dajemo poudarek projektom s področja krožnega gospodarstva, pametnim mestom ter digitalizaciji. Na tem področju sodelujemo tako s ŠTP, občinami kot tudi javnimi podjetji. Finančno večji projekt, ki ga izvajamo, je Upsurge, kjer bomo analizirali onesnaženost zraka v Novi vasi ter izvedli omilitvene zasaditve ob Pekrskem potoku.

Četrti sektor je turizem. Skupaj z občinami ob reki Dravi in DRSI razvijamo produkt Drava Bike kot turistično priložnost reke Drave skupaj s produkti Drava Festival, Drava Splash in Drava Natura. V Partnerstvu za Pohorje skupaj s 30 partnerji razvijamo Pohorje kot povezano turistično destinacijo, v sklopu katerega delamo na infrastrukturi, promociji, lesnopredelovalni industriji, skratka na vsem, kar je pomembno za Pohorje. Naš cilj je povezati regijo v destinacijo Štajerska. Ime Štajerska želimo uveljaviti kot blagovno znamko.

To je pa veliko različnih projektov. Koliko pa vas je v Agenciji zaposlenih?

Trenutno nas je skupaj s ŠTP (v pripojitvi) zaposlenih 37 in delamo na približno 50 projektih. Smo najstarejša regionalna razvojna agencija v Sloveniji, prihodnje leto bomo dopolnili 30 let.

Štajerska ali Podravje ali Spodnje Podravje ali Zgornje Podravje? Res potrebujemo toliko imen za isti prostor?

Ime je pomembno, pa vendar ne sme omejevati in obremenjevati. V primeru Dravske kolesarke poti smo na primer povezali Ptuj, Maribor in Koroško. Primer Pohorja – povezali smo Podravje, Koroško in savinjsko regijo. Verjamem, da bomo v turističnem smislu povezali tudi Štajersko. Lahko pa označujemo z različnimi imeni posamezne sklope – eno je turizem, nekaj drugega pa administrativno pokrajinska delitev. V turizmu mej ni in jih ne sme biti.

Mi smo in bomo vedno Štajerci, pili bomo štajersko vino in se počutili Štajerce in Štajerke. Štajerska kot brand ima svojo moč in bila bi škoda, če tega ne bi znali izkoristiti. Drugi to znajo, recimo Brda, Julijske Alpe, Primorska, Dolenjska, Prekmurje, Koroška. Dokaz, da pa je regija nepovezana, tudi turistično, je v podatku, da je od 41 občin v samo petih občinah – Maribor, Ptuj, Hoče, Slovenska Bistrica in Šentilj – več kot 90 % turističnih nočitev. Na drugi strani kar 25 od 41 občin nima niti ene statistične nočitve. Skoraj polovica regije je, kar se tiče nočitvenih kapacitet, torej povsem mrtva. To sicer še ne pomeni, da turistično ni zanimiva.

Štajerska je torej razdrobljena, lahko rečemo celo razdeljena regija.

Res je, vendar je potrebno poudariti, da je neko področje turistično bolj zanimivo, če je povezano, če izkoristi različnosti in se ne obremenjuje z mejami in imeni. Saj se zavedamo, da bi bilo bolje, da delujemo povezano, vendar je težko, če ti za to država ne da direktne spodbude.

V Agenciji smo si vedno želeli sodelovanja, zato spodbujamo občine in vse druge subjekte k sodelovanju. In poudarjamo, da moramo narediti korake v smeri povezovanja v regiji sami, saj bomo tako lažje prepričali državo, da nas podpre. Izkušnje, ki jih v regiji ni prav malo, nam povedo, da je povezovanje samo zaradi denarja kratkega diha, na dolgi rok se ne obnese. Spomnimo se projekta RDO, v katerega je bilo vloženo veliko denarja, ja, tudi truda, pa vendar ne moremo govoriti o dolgoročno uspešnem projektu. Zgodbe v turizmu moramo graditi iz temeljev, iz pristnih potreb in zmožnosti ponudnikov.

Država je sprejela novo strategijo turizma za obdobje 2022–2028.

Tako je. In v njej je dodelala sistem podpore destinacijam. Do sedaj je gradila na 35 destinacijah, v glavnem gre za turistično močnejše občine oz. regije, sedaj sta dodana dva dodatna nivoja destinacij. Uvaja se perspektivna destinacija – gre za podporo okoljem, v katerih so se župani že dogovorili, da bodo ustvarili neko destinacijo, se povezovali in vanjo vlagali. Torej strategija podpira nekaj, kar je na terenu v turističnem smislu že živo. Uvaja pa se tudi možnost regionalne destinacije, katere se lahko ustanovijo samo v primeru, ko se med seboj povezujejo že obstoječe destinacije. Vodilne destinacije in destinacije v razvoju bo država podpirala v smislu dela s ponudniki, dela na produktih, na infrastrukturi. Regijske destinacije pa bi se podpirale na področju skupnih produktov, promocije in marketinga.

Na ravni države je STO glavni partner na področju promocije turizma. Če bo STO prepoznala regijske povezave, jih bo vključila v svojo shemo promocije. Na regionalni ravni je denar za promocijo bolje porabljen kot v primeru posamezne manjše destinacije. Sedaj je v Podravju osem destinacij, od tega dve vodilni. Pomembno je, da sklenemo partnerstvo in skupaj ustvarimo zgodbo, potem lahko pričakujemo podporo države in pridobimo sredstva za nujno potrebno promocijo.

Boste prepričali občinske odločevalce?

Pomembno je, da vzpostavimo skupno blagovno znamko in na tem aktivno delamo že dobro leto. In vemo, da bo to še dolgotrajen proces. Vzpostaviti blagovno znamko vedno pomeni vlaganje tako časa kot denarja ter seveda sodelovanje in energije mnogih. Delamo na tem in ko bo država začela z realizacijo strategije, bomo tudi mi pripravljeni.

Kako je za našo regijo pomemben butični turizem?

Butični turizem je vedno bolj pomemben del turizma. Turizem je težko graditi samo na velikih, lahko sicer zelo zagretih in aktivnih subjektih. Če hočemo imeti turistično regijo, moramo narediti bistveno več v smislu infrastrukture, promocije in še zlasti povezovanja. Veliki ponujajo veliko nočitvenih kapacitet, ki jih seveda potrebujemo. Toda – tudi če ne bomo bistveno povečali števila nočitev, si želimo, da bodo ljudje hodili v naše kraje, vsaj na dnevne izlete. Zato potrebujemo majhne, butične bisere. Po koroni je v trendu predvsem outdoor turizem in okolje zanj je v naši regiji idealno.

So pričakovanja glede turizma v regiji že razdelana?

Naš prvi cilj je bil narediti akcijski načrt. V tem načrtu smo pregledali obstoječe strategije, saj želimo priti do skupnih točk. Štajerska je zelo heterogena. Imamo Pohorje, reko Dravo, mesti Maribor in Ptuj, Slovenske gorice, Haloze, Ravno polje, Jeruzalem Slovenijo. Veliko različnosti na majhnem prostoru.

Štajersko želimo predstaviti tudi kot močno kulinarično deželo z lepim ruralnim delom in kakovostno outdoor ponudbo. Priložnosti je veliko. Imamo jahaške poti, poti za pohodnike. Na drugi strani imamo vinsko in kulinarično ponudbo, imamo dve večji mesti, kombinacija mest z lepo naravo in kulinariko je zmagovalna kombinacija.

Kje je tu letališče?

Se prebuja. Junija pričakujemo prve lete v Italijo. Na letališče smo v regiji dolgo gledali kot cargo letališče, kot center za logistiko. Božidar Dokl pa nam je odprl oči in ustanovil agencijo, ki bo privabljala turiste v Slovenijo. Gre za čarterske lete s celinskega dela Evrope. Prve lete pričakujemo med junijem in septembrom, in sicer iz treh italijanskih mest – Bolzana, Firenc in Napolija. Gre za domet do 700, 800 km, kar pomeni povsem nov trg. Nobenega dvoma namreč ni, letališče je že sedaj v celoti pripravljeno za potrebe turizma, brez dodatnih vlaganj. Letališka steza je dovolj dolga za letala iz Evrope, imamo nov potniški terminal. Ostaja tudi podpora STO, ki nudi promocijsko podporo. V Sloveniji turistov, ki bi prihajali z letali, do sedaj nismo imeli veliko in gre za neke vrste testno obdobje. Če bo potencial za nadaljnjo rast, je možno dejavnost širiti v druga mesta in druge države Evrope.

Od tega bi lahko Slovenija in Štajerska imeli veliko. Toda – če ne bomo imeli prave ponudbe za te turiste, se bodo ti odpeljali drugam. Poleti bodo prihajali v terme, pozimi mogoče tudi na smučišča in prepričati jih bomo morali z dobro ponudbo, da je na Štajerskem še marsikaj drugega. Veliko je odvisno od nas in od vseh ponudnikov.