F.A. Maik je družinsko podjetje, ki izvaja celovite logistične storitve. Začeli so na področju špedicije in transporta, kasneje pa intenzivno razvijali tudi področje skladiščenja. Danes imajo pet povezanih podjetij v skupini F.A.Maik, sodelujejo z več kot 300 partnerji po vsem svetu in nudijo več kot 50.000 m² skladiščnih prostorov. O preteklosti, izzivih in viziji za naprej smo se pogovarjali z ustanoviteljem F.A. Maika Marjanom Bezjakom.
Začetki podjetja F.A. Maik segajo že več kot 30-let nazaj. Kateri dejavniki so po vaše ključni za vaš uspeh?
F.A. Maik je nastal po spletu mnogih okoliščin. Zaposlen sem bil v Henklu in lasntiki so se takrat odločili, da bodo transport predali v zunanje izvajanje, to sem prevzel in tako se je nekako začelo. Sčasoma smo širili svoje storitve na carinsko poslovanje, kasneje smo začeli še s skladiščenjem. Sprva smo skladiščili produkte za Ecolab, kasneje še za Henkel. Danes večinoma sodelujemo z mutinacionalkami. Z leti smo pridobili še Seveso dovoljenje in danes imamo več kot 50.000 m² takšnih površin. Postopoma smo rastli. Danes je v F.A. Maik skupini zaposlenih preko 140 ljudi. Organizirani smo tako, da imamo F.A. Maik skupino, ki združuje še – F.A. Maik Maribor, F.A. Maik logistic v Zagrebu, F.A. Maik logistic v Beogradu, F.A. Maik poslovno enoto na Dunaju in F.A. Maik poslovno enoto v Sežani. Na vseh teh izpostavah letno ustvarimo več kot 14 milijonov evrov prometa.
Kako pa zasledujete trende trajnostne ekonomije?
Trudimo se delovati okolju prijazno in optimizirati delovne procese, da bi bili trajnostno naravnani. Tako smo že leta 2012 namestili sončne elektrarne. Proizvajamo 250 megavatov električne energije, ker pa nismo velik porabnik energije, jo oddajamo nazaj v omrežje in beležimo velike prihranke. Že leta 2018 smo investirali v LED razsvetljavo na senzorje, kjer prihranimo veliko električne energije. Tudi vse viličarje v skladišču imamo z liijonskimi baterijami. Tako jih lahko samo enkrat na dan polnimo, saj potrebujemo vozila v pripravljenosti od 6 pa vse do 22 ure. Testno poizkušamo tudi električna vozila, a za sedaj imajo premajhne zmogljivosti. Za distribucijo po Sloveniji je zmogljivost teh baterij premajhna – za pot iz Maribora do Ljutomera ter nazaj bi morali vmes baterijo vozila polniti, za kar pa seveda nimamo časa. Po drugi strani pa so električna vozila dobra za razvoz po mestu. V kratkem načrtujemo, da bi na vseh naših nakladalnih rampah, vzpostavili tudi polnilnice za tovorna električna vozila, za osebna vozila pa smo polnilnice že vzpostavili. Za nas je pomembno, da smo trajnostno naravnani, saj smo podaljšana roka multinacionalk, ki veliko stavijo na trajnostni razvoj in ekološko osveščenost.
Veste, največja napaka v Sloveniji je bila, da je v Sloveniji šest preprodajalcev električne energije, ki energijo na prostem trgu kupujejo za en evro, preprodajajo pa za 6 evrov. Pri tem pa v žep pospravijo 5 evrov dobička.
Kako pa je infrastruktura v Sloveniji in Evropi prilagojena trajnostnim trendom?
Ja to je velik problem. Veste, največja napaka v Sloveniji je bila, da je v Sloveniji šest preprodajalcev električne energije, ki energijo na prostem trgu kupujejo za en evro, preprodajajo pa za 6 evrov. Pri tem pa v žep pospravijo 5 evrov dobička. Elektrika bi morala biti pod državnim okriljem in nikakor ne v domeni preprodajalcev, ki na račun gospodarstva, pa tudi gospodinjstva služijo veliko denarja. V Sloveniji imajo gospodarski subjekti najdražjo energijo. Na primer pri nas imamo strošek elektrike 0,115 evra, v drugih evropskih državah pa plačujejo 0,095 evra. Že s prejšnjo vlado smo se pogovarjali, kako bi sofinancirali nakup ekoloških vozil. Toda nič ne pomaga, če subvencionirajo vozila, infrastruktura pa temu ni prilagojena – npr. polnilnic za plinska vozila praktično sploh ni. Če bi vsaj naredili plinsko črpalko v Jesenicah, Mariboru, Ljubljani, Kopru, Lendavi, Novem mestu, da bi nekako pokrili ta avtocestni križ, a tega pa žal v Sloveniji še dolgo, dolgo ne moremo pričakovati. Sicer nisem strokovnjak na tem področju, ampak menim, da elektrifikacija motornega prometa ni tista, ki bo rešila svet. Prej bi stavil na vodik, če bodo razvili sistem. Toda kot povsod je peščica ljudi, ki ima velike interese pri elektrifikaciji prometa, podobno kot ima veliko moč naftni lobij.
Kako pa se soočate s krizo na trgu dela?
Kriza zaposlovanja je vedno bila in še vedno je. Mi večji težav pri iskanju delavcev nimamo, saj zgodbo podjetja soustvarjamo vsi skupaj. Imamo svoj portal zaposlitev@famaik.com, na katerega dnevno prispe 30-40 vlog za zaposlitve od povsod – Tadžikistan, Indijci itd. sicer pa je nekaj tudi Slovencev, ki so se vrnili iz Avstrije. Magna je nedavno odpustila 500 ljudi, a izbira na trgu dela se ni povečala. Vedno bolj sem strog glede teh napotenih delavcev iz zavoda za zaposlovanje. Tukaj bi morali iskalce zaposlitev zgolj evidentirati, ne pa da jim namenjajo finančno pomoč. Vsaj mi na F.A. Maiku nismo nobenega zaposlili iz Zavoda za zaposlovanje, ampak tiste, ki si službo iščejo sami. Potem tudi vemo, da si želijo delati in da bodo tudi dobri sodelavci.
Kako pa digitalizacijo implementirate v svoje delovne procese?
Naš core business je skladiščenje blaga, pretakanje blaga, komisioniranje blaga, distribucija blaga. Z blagom iz naših skladišč zalagamo podjetja v treh državah – Slovenija, Hrvaška in Avstrija. Zagotoviti moramo distribucijo od naročila kupca v 24 urah, tako imamo naš logistični center odprt do 22 ure. Čas je v naši branži zelo pomemben. Ko blago naročijo, jim ga moramo dostaviti, kar se da hitro. Neupravičena zaloga je največji strošek vsakega proizvodnega podjetja. Naši logistični centri so povezani s central warehouse menagmentom, kjer multinacionalke konstantno vidijo, koliko imajo zaloge. Ko podajo naročilo se pri nas dobavnica avtomatsko izpiše. Mi blago komisioniramo, in jim ga dostavimo v najhitrejšem možnem času. Vsi naši procesi so digitalizirani, brez tega ne bi zmogli že vsaj deset let. Pri tem smo resnično zasledovali najnovejše trende in delali velike korake naprej.
S katerimi izzivi pa se srečujete?
Izzivi so vedno veliki. Pri pridobivanju dovoljenj nismo imeli večjih težav. Leta 2014 smo pridobili Sevesa dovoljenje za skladiščenje kemijskih produktov, od leta 2008 imamo certifikat AEO, v žargonu to pomeni, da smo sami cariniki. Lani smo naredili velik korak naprej pri projektu, za katerega smo prejeli tudirebrno priznanje za inovacije Štajerske gospodarske zbornice. Postavili smo prvo skladišče v Evropi za liijonske baterije. Le-te prihajajo iz proizvodnje na Kitajskem. Pripeljejo jih v Luko Koper in Reko, od koder jih pripeljemo v naše skladišče. Skladiščimo jih s termo kamerami, tako vso blago, ki pride k nam skrbno pregledamo in zagotovimo optimalne pogoje za hranjenje. Pri nas je varnost na prvem mestu. Sicer pa že nekaj časa opozarjamo, da bi država morala znižati prispevne stopnje na plače. S tem bi naredili velik korak naprej, ker bi zaposleni lahko več zaslužili, podjetje pa bi tako višalo konkurenčnost. Sedaj pa moramo za višjo stopnjo konkurenčnosti optimizirati delovne procese in konstantno iskati notranje rezerve. A dejstvo je, da smo v Sloveniji postali predragi za Evropo.
