Gospodarstvo od nove vlade pričakuje odločne, pravočasne in usklajene ukrepe, ki bodo okrepili konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja ter zagotovili večjo predvidljivost za podjetja. Ključno sporočilo je jasno: gospodarski razvoj mora postati ena osrednjih prioritet mandata.
Na Gospodarska zbornica Slovenije poudarjajo, da so poleg takojšnjih protikriznih ukrepov – predvsem na področju energentov – nujni tudi sistemski premiki. Ti vključujejo razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir, stabilnejše davčno okolje ter izboljšanje pogojev za poslovanje in zaposlovanje.
Stabilno okolje kot temelj razvoja
Predsednik Gospodarska zbornica Slovenije Tibor Šimonka izpostavlja, da Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado, ki bo odločitve sprejemala premišljeno in v dialogu z gospodarstvom. Po njegovih besedah je ključno ustvariti okolje, kjer spremembe niso nenadne, temveč strateško usmerjene in dolgoročno vzdržne.
Ključna naloga: razvojni načrt do 2035
Poseben poudarek gospodarstvo namenja pripravi dolgoročne razvojne strategije. Generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije Vesna Nahtigal opozarja, da je obstoječi razvojni model Slovenije dosegel svoje meje.
Zato predlagajo, da vlada že v prvem letu mandata pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi temeljil na programu Made in Slovenia 2035. Ta naj opredeli ključne razvojne panoge, prednostna področja vlaganj ter konkretne ukrepe na področju znanja, inovacij, tehnologij in investicij.
Takšen načrt bi predstavljal dolgoročen okvir za vse prihodnje vlade ter podjetjem zagotovil večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja.
Prvih šest mesecev: razbremenitev in kadri
Med kratkoročnimi ukrepi, ki jih gospodarstvo pričakuje v prvih šestih mesecih mandata, izstopajo:
- prvi koraki k bolj konkurenčnemu davčnemu okolju,
- postopno znižanje davčnih obremenitev podjetij,
- zmanjšanje stroškov absentizma (tudi s skrajšanjem obdobja kritja bolniških odsotnosti),
- učinkovitejši postopki za zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev.
Podjetja namreč vse bolj občutijo pomanjkanje kadrov, zato so hitrejši in bolj predvidljivi postopki zaposlovanja ključni za nadaljnji razvoj.
V dveh letih: globlji sistemski premiki
Srednjeročno gospodarstvo pričakuje celovitejšo davčno reformo ter pomembne izboljšave poslovnega okolja, med drugim:
- uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke,
- poenostavitev davčnih olajšav,
- večjo konkurenčnost obdavčitve podjetij,
- pospešitev in digitalizacijo postopkov umeščanja v prostor,
- učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam.
Pomemben poudarek je tudi na večji predvidljivosti stroškov dela ter primerljivosti pogojev poslovanja z drugimi državami EU.
Poziv k hitremu ukrepanju
Gospodarstvo politične odločevalce poziva k čimprejšnji sestavi vlade in takojšnjemu začetku izvajanja ukrepov. Kratkoročni ukrepi so nujni za hitro izboljšanje konkurenčnosti, srednjeročni pa za stabilen in trajnosten razvoj.
Predlogi ukrepov so bili že posredovani vsem parlamentarnim strankam. Zdaj gospodarstvo pričakuje predvsem jasno politično voljo in učinkovito izvedbo.
