Energetika, energetska zakonodaja, obnovljivi viri energije in energetska samooskrba so področja, kjer se v zadnjih letih veliko dogaja. Veliko je polemik, razprav, kam in kako usmerjat energetsko politiko EU in Slovenije ter kako dosegat energetske cilje, ki smo si jih zadali in se v okviru EU tudi zavezali, da jih realiziramo. V zaključni fazi je sprejetje posodobitev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta,ki med drugim tudi predvideva oskrbo izključno iz obnovljivih virov energije (OVE) ter kombinacijo obnovljivih virov in jedrske energije (OVE+JE).
Skladno z Uredbo (EU) 2018/1999 je treba Evropski komisiji predložiti sprejeto posodobitev NEPN do 30. junija 2024.
O vse bolj perečem področju realizicije zadanih energetskih ciljev, energetske samooskrbe in proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije smo se pogovarjali s Primožem Tručlom, članom Regijskega sveta za energetiko Štajerske gospodarske zbornice in predsednikom Združenja slovenske fotovoltaike.
Kakšne in katere so po vašem mnenju največje ovire prehoda Slovenije na pretežno obnovljive vire energije in koliko je to realen cilj?
V Sloveniji smo glede obnovljivih virov že naredili kar nekaj v precej oddaljeni preteklosti, koristno smo namreč uporabili naše glavne reke in jim dodali hidroelektrarne, kjer lahko dobro izkoriščamo energijo vode. Država in zakoni, pa se sedaj osredotočajo predvsem na izgradnjo sončnih elektrarn, kjer pa moramo biti pozorni na to, da je proizvodnja energije omejena samo na dnevno delovanje, zato bi se morali bolj osredotočiti na spremljevalne ukrepe ob izgradnji samih novih kapacitet, to pomeni izgradnja distribucijskega in jačanje prenosnega omrežja ter izgradnja črpalnih elektrarn. Veliko prostora za izboljšanje je še pri vetrni energiji, saj bi zaradi reliefa lahko izkoristili več vetra, gre pa tukaj za problem umeščanja zaradi nestrinjanja lastnikov parcel, javnosti in okoliških društev. Cilji glede prehoda na obnovljive vire so postavljeni realno, problem pa predstavljajo postopki pridobitve vseh dovoljenj in soglasij za umestitev novih obnovljivih virov v okolje pa najsi gre za vetrne, hidro ali sončne elektrarne. Gre predvsem za pomanjkanje politične volje in predvsem poguma narediti prave stvari. Politiki pazijo predvsem na to, da so všečni in se premalo zavedajo, da ne moreš biti vedno vsem všeč, če delaš prave stvari.
Katere so največje ovire pri umeščanju sončnih elektrarn v prostor?
Največja ovira pri umeščanju sončnih elektrarn je šibko elektrodistibucijsko omrežje; zadnje leto se je zavrnilo veliko soglasij za priključitev sončne elektrarne (po podatkih se zavrne vsaka 4 vloga). Glede na to, da se je država osredotočila na izrabo sončne energije, bi bilo potrebno tudi omrežje temu prilagoditi, je pa to seveda velik finančni zalogaj in trd oreh, saj distribucije pesti tudi kadrovsko pomanjkanje.
Prav tako so problem dolgi administrativni postopki za pridobitev večjih sončnih elektrarn, saj od vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje ter dejanske postavitve sončne elektrarne preteče nekaj let. Veliko je dela z upravnimi postopki, ki zavirajo uresničitev hitre postavitve sončnih elektrarn. Eden od primerov je obravnavanje vlog za soglasje večjih sončnih elektrarn v istem kupu/skupaj z vlogami za manjše sončne elektrarne, ker je popolnoma nesprejemljivo in nelogično.
Na kakšen način bi bilo mogoče te ovire preseči? Zakaj se te ovire sploh pojavljajo?
Določeni so postopki za pridobitev soglasja in realizacijo obratovanja sončne elektrarne, ki pa bi morali biti glede na nujno doseganje ciljev obnovljivih virov energije manj kompleksni oz. bolj prijazni do investitorjev in izvajalcev, saj se na odgovor na vloženo enotno vlogo za pridobitev soglasja čaka nekaj mesecev, navkljub zakonu, ki izdajatelju soglasja nalaga 30 dnevni rok za odgovor.
Kakšne so vaše izkušnje z uvajanje OVE v Sloveniji?
Slovenija je svoj del v OVE začela z gradnjo hidroelektrarn, v zadnjih letih pa se je osredotočila predvsem na izgradnjo sistemov sončnih elektrarn. Nedavno se je sprejelo nekaj zakonov, med drugim Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav. Določila se bodo prednostna območja za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn, kar pomeni, da se na tem področju veliko dogaja, najpomembnejša pa bo seveda umestitev pravil v prakso. Njihova učinkovitost in primernost se bo pokazala v naslednjih letih.
Se podjetja dovolj zavedajo pomena uporabe OVE? Kje so največje koristi in ovire pri uvajanju OVE v podjetja?
Večja podjetja bodo prisiljena vložiti v OVE, predvsem sončne elektrarne, saj je v ZUNPEOVE že določeno, da je postavitev sončne elektrarne obvezna na strehah obstoječih objektov, katerih tlorisna površina strehe presega 1.700 m2. Sončne elektrarne bo prav tako potrebno namestiti na vse nove strehe in parkirišča, ki imajo strehe večje od 1.000 m2.
Največje koristi pri postavitvi sončne elektrarne so predvsem v tem, da lahko podjetje v celoti ali delno pokriva potrebo po električni energiji takrat, ko je njihova proizvodnja največja. Za nekatere investitorje je lahko ovira za uvajanje OVE cena investicije, ampak podjetja so lahko vključena v podporno shemo, s pomočjo zagotovljenih odkupov elektrike po višji ceni (konkretno za sončne elektrarne), kar bistveno olajša odločitev za investicijo.
Katerim podjetjem (mikro, malim, srednjim, velikim) bi svetovali uporabo OVE? So razlike glede na velikost podjetja?
Uporabo obnovljivih virov energije – fotovoltaiko svetujem vsem, predvsem pa podjetjem z veliko potrebo in porabo po električni energiji, saj si lahko vsaj del porabe pokrijejo s pomočjo sončne elektrarne. Glede na prihajajoč tarifni sistem in časovne bloke bo za podjetja izziv pridobiti poceni elektriko, če jo lahko sami proizvedejo je še večji plus.
Razlik po velikosti podjetij glede predlaganja sončne elektrarne ni. Kdor si želi zagotoviti samooskrbnost in uporabiti sonce kot vir energije, bo takoj investiral sončne elektrarne, morebitni zadržek bi lahko predstavljalo nerazpolaganje s primerno površino za namestitev modulov, vendar se tudi to da rešiti z najemom primernih streh.
Kakšen bi bil vaš idealen energetski recept za Slovenijo?
Če upoštevamo direktive Evropske unije in doseganje visokih ciljev glede obnovljivih virov, bi morali glede na naš relief in podnebne razmere čim bolje izkoristiti sončno energijo, kakor tudi vetrno energijo na območjih, kjer imamo veter, predvsem na Primorskem in nekaterih delih Krasa, Dolenjske in Pohorja. Sončna energija je omejena na dnevno proizvodnjo, energija vode je večinoma že izkoriščena, zato bi bilo treba hitro dokončati in v omrežje priklopiti ČHE Kozjak in začeti iskati lokacije za nove črpalne hidro elektrarne po vsej Sloveniji. Potrebno je narediti koristne kompromise, saj je cilje EU potrebno doseči, ne samo zato, ker bomo drugače, kot že zadnja tri leta, še naprej plačevali kazni, ampak zato, ker je to edina pot do cilja zagotavljanja pretežno domače energetske oskrbe.
