V Štajerski gospodarski zbornici smo v sodelovanju s Kemijskim inštitutom konec februarja 2024 zaključili projekt Alps4GreenC, ki smo ga izvajale partnerske organizacije iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru programa Interreg Alpine space. Partnerji projekta smo uspešno vzpostavili prvo transnacionalno verigo vrednosti za proizvodnjo biooglja v alpski regiji.
To odpira nove poslovne priložnosti v sektorjih, povezanih z obnovljivimi viri energije in trajnostnim kmetijstvom, kar lahko prispeva k razvoju in diverzifikaciji gospodarstva.
Poleg proizvodnje biooglja se odpirajo tudi druge tržne niše, kot so oblikovanje piroliznih peči po meri, prodaja zemljinih mešanic z dodatkom biooglja ter aplikacije biooglja v različnih sektorjih, kot so veterina in gradbeništvo. Raziskovanje teh možnosti bi podjetjem omogočilo diverzifikacijo njihovih dejavnosti in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu.
O projektu in vsebinah, ki so lahko priložnost za podjetja smo se pogovarjali s Tanjo Berglez Krivec, strokovno sodelavko našega SRIPa Krožno gospodarstvo.
Nam lahko na kratko predstavite glavne zaključke projekta Alp4GreenC?
Glavni cilj projekta je bil dokazati potencial zelenega ogljika za dosego podnebne in energetske odpornosti v regiji. Izvedli smo več dejavnosti, vključno z množičnim zbiranjem ostankov biomase, laboratorijskimi preskusi, pilotno proizvodnjo bioglja, vzpostavitvijo interaktivne karte za povezovanje deležnikov v regiji ter zbranimi priporočili za politiko na področju biooglja na podlagi analize možnosti pretvorbe biomase v alpskem prostoru.
Laboratorijske analize so potrdile ustreznost za proizvodnjo biooglja iz izbranih ostankov biomase: orehove lupine; otrobi-škrob; kompostni ostanki; trsni vršički; lesni sekanci; kostanjev les brez taninov; les, prizadet zaradi lubadarja; kavne pleve in rečne naplavine.
Projekt Alps4GreenC je razvil interaktivno karto, ki kategorizira gospodarske dejavnosti, povezane z verigami oskrbe z ostanki biomase v državah alpskega prostora, s prepoznanimi deležniki v oskrbovalnih verigah in klasifikacijo gospodarskih dejavnosti na nacionalni in regionalni ravni. Vsebina je dostopna na orodju BioRural Toolkit, spletni platformi, razviti v okviru projekta Horizon Europe Biorural, ki povezuje deležnike bio-ekonomije po vsej Evropi.
Štajerska gospodarska zbornica je bila v projektu odgovorna za izvedbo aktivnosti priprave priporočil za politiko za oblikovanje ukrepov za trajnostno proizvodnjo in uporabo bioglja v alpski regiji. Podpora za prizadevanja je prišla med drugim tudi s strani slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Katere od teh vsebin so pomembne za gospodarstvo?
Vsebine projekta Alps4GreenC so ključne za gospodarstvo iz več razlogov:
- Vzpostavitev transnacionalne verige vrednosti za proizvodnjo biooglja: Projekt je vzpostavil prvo transnacionalno verigo vrednosti za proizvodnjo biooglja v alpski regiji. To odpira nove poslovne priložnosti v sektorjih, povezanih z obnovljivimi viri energije in trajnostnim kmetijstvom, kar lahko prispeva k razvoju in diverzifikaciji gospodarstva.
- Laboratorijski in pilotski preskusi: Sodelujoče organizacije so izvedle obsežne laboratorijske in pilotske preskuse za določitev najprimernejših vrst ostankov biomase za proizvodnjo biooglja. To je ključno za razvoj novih tehnologij in procesov ter za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti proizvodnje biooglja, kar lahko spodbudi rast gospodarstva.
- Interaktivna karta gospodarskih dejavnosti: Razvoj interaktivne karte, ki kategorizira gospodarske dejavnosti v zvezi z oskrbo z biomaso, je pomemben instrument za identifikacijo potencialnih partnerjev, investitorjev in trgov, kar lahko spodbudi lokalno gospodarstvo in krepi sodelovanje med različnimi deležniki.
- Politična priporočila: Projekt je oblikoval politične smernice in priporočila za spodbujanje trajnostne proizvodnje in uporabe biooglja v alpski regiji. Ustrezno oblikovane politike lahko spodbudijo investicije, inovacije in razvoj novih industrijskih sektorjev, kar lahko prispeva k gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest.
V Sloveniji se sicer soočamo z velikimi izzivi glede prepoznavnosti in implementacije proizvodnje biooglja. Decembra 2019 je Ursula von der Leyen kot nova predsednica Komisije EU podpisala izvedbeno uredbo (EU) 2019/2164, ki je stopila v veljavo z letom 2020. V tej uredbi je biooglje opredeljeno kot “pirolizni proizvod iz različnih organskih materialov rastlinskega izvora” in je v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 uvrščeno v Prilogo I veljavne Uredbe EU (ES) št. 889/2008 pod naslovom gnojila, sredstva za izboljšanje tal in hranila kot odobreno gnojilo. S to uredbo je bila odpravljena ena od največjih dosedanjih ovir na trgih z bioogljem, to je omejitve zaradi trenutno predpisane sestave biomase. V nasprotju s tem pa v slovenski kmetijski praksi biooglja za zdaj še ne proizvajajo, saj še ni uradno priznano kot sredstvo za izboljševanje prsti, ampak ga trenutno kupujejo v sosednjih državah. Piroliznih peči v Sloveniji, razen maloštevilnih prototipov, še nimamo.
Katerim podjetjem bi svetovali, da so še posebej pozorna na zaključke projekta, kar bi jim lahko pomagalo pri razvoju njihove dejavnosti?
Podjetjem, ki med svojim proizvodnim procesom generirajo ostanke biomase, bi priporočila, da natančno preučijo zaključke projekta Alps4GreenC, saj bi lahko odkrili pomembne priložnosti za izboljšanje in diverzifikacijo svoje dejavnosti, npr. lesnopredelovalna industrija, živilska industrija, kmetijstvo in biomasna energija.
Zagotovo bi se lahko veliko naučili od uspešnih praks naših severnih sosedov, kot je na primer podjetje Sonnenerde v Avstriji, ki je znano po izjemno uspešni proizvodnji biooglja. Slovenska podjetja bi lahko pridobila dragocena znanja in izkušnje ter razmislila o možnostih sodelovanja ali prenosa tehnologije.
Poleg proizvodnje biooglja se odpirajo tudi druge tržne niše, kot so oblikovanje piroliznih peči po meri, prodaja zemljinih mešanic z dodatkom biooglja ter aplikacije biooglja v različnih sektorjih, kot so veterina in gradbeništvo. Raziskovanje teh možnosti bi podjetjem omogočilo diverzifikacijo njihovih dejavnosti in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu.
Posebej se izpostavlja področje biooglja. Nam lahko poveste kaj je to, kakšna je prihodnost biooglja in zakaj je pomembno?
Biooglje je trdna oblika oglja, ki nastane kot produkt termične obdelave biomase v procesih imenovanih piroliza – to je proces razgradnje organskih snovi pri visokih temperaturah (običajno med 400°C in 800°C) v odsotnosti kisika.
Prihodnost biooglja je obetavna zaradi več dejavnikov:
- Trajnostnost: Biooglje se pridobiva iz obnovljivih virov, kot so lesni ostanki, kmetijski odpadki ali odpadki iz živilske industrije. To ga uvršča med trajnostne alternative fosilnim gorivom.
- Podnebne spremembe: Biooglje lahko pomaga pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje, saj vezava ogljika med pirolizo omogoča dolgotrajno shranjevanje ogljika v trdni obliki.
- Izboljšanje stanja tal: Uporaba biooglja v kmetijstvu lahko izboljša strukturo tal ter zmanjša potrebo po umetnih gnojilih.
- Energijska uporaba: Biooglje se lahko uporablja tudi kot energent za proizvodnjo električne energije ali toplote.
- Nove tehnologije: Razvoj novih tehnologij in procesov za pridobivanje in uporabo biooglja odpira možnosti za njegovo širšo uporabo v različnih industrijskih sektorjih (jeklarstvo, IT, gradbeništvo,..).
Bi na osnovi zaključkov projekta želeli kaj posebej izpostaviti in priporočati podjetjem, gospodarstvu?
Prijava nadaljevanja projekta se osredotoča na vzpostavitev sistema kompenzacije ogljika na osnovi uporabe verige vrednosti biooglja in prototipa podatkovnega modela za biooglje. Cilj je razviti model, ki bo omogočil sledenje ogljičnega odtisa in kompenzacijo emisij CO2 s pomočjo biooglja, kar bo prispevalo k trajnostni in odgovorni rabi virov ter zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Glede na zaključke projekta Alps4GreenC bi želeli posebej izpostaviti pomen trajnostnega razvoja in uporabe biooglja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter izboljšanje kakovosti tal. Priporočamo podjetjem in gospodarstvu, da aktivno raziskujejo inovativne pristope ter sodelujejo pri razvoju in uporabi biooglja v svojih procesih.
