V zadnjem Poročilu o produktivnosti za leto 2023 Urad za makroekonomske analize in razvoj ugotavlja, da kljub skromnim premikom produktivnosti na makro ravni Slovenija na številnih področjih še naprej ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj. Poleg tega v poročilu najdemo številne zanimive ugotovitve, ki osvetljujo in nakazujeje smeri razvoj slovenskega gospodarstva.
Podjetniški sektor izkazuje ugodno finančno stanje. Finančno stanje se je v nekaterih delih gospodarstva v obdobju 2020–2022 sicer poslabšalo, a v podjetniškem sektorju kot celoti je še naprej ugodno. Slovenija naj bi tudi po indeksu gospodarske odpornosti dosegala razmeroma visoko deveto mesto v EU, kar izhaja iz njene visoke stopnje družbene kohezije, ekonomske neodvisnosti, pa tudi finančne odpornosti.
Gospodarstvo se uspešno vključuje v globalne verige vrednosti, tudi z nadgrajevanjem svoje funkcionalne in tehnološke specializacije.Slovenija se v proizvodni verigi umešča vse višje, hkrati pa proizvodno funkcijo uspešneje od drugih konkurenčnih držav nadgrajuje tudi z ostalimi funkcijami, med katerimi so še posebej pomembne raziskave in razvoj. Pri tem je pozitivno, da pri razvoju novih produktov uporablja znanje z vse več področij, kar se odraža v rastoči ekonomski kompleksnosti, kjer je v zadnjih dveh desetletjih napredovala na 5. mesto (z 12.), na enako mesto pa se v EU uvršča tudi po deležu izvoza srednje in visokotehnološko intenzivnih proizvodov.
Izboljšuje se izobrazbenega struktura zaposlenih, prav tako pa se krepi delež gospodarstva, ki temelji na znanju. Med delovno aktivnim prebivalstvom se je v obdobju 2010–2020 bistveno povečal delež terciarno izobraženih (še posebej strokovnjakov), ki znatno presega povprečje EU (in še bolj povprečje V4) in ne zaostaja več veliko za vodilnimi inovatorkami, kar se odraža tudi v osmem najvišjem deležu zaposlenih v dejavnostih, temelječih na znanju.
Določene pozitivne premike je bilo zaznati tudi pri pospešitvi inovacijske in tudi investicijske aktivnosti, pri obeh Slovenija v zadnjih letih napreduje hitreje od povprečja EU. Delež inovacijsko aktivnih podjetij je tako v obdobju 2018–2020 prvič v zadnjem desetletju s 55 % presegel povprečje EU, investicije pa so se zaenkrat pospešile predvsem pri vlaganjih v stroje in opremo. Pozitivne trende je hkrati zaznati tudi na nekaterih drugih področjih, npr. pri vlaganjih v trženje, močno pa naj bi se pospešila tudi okoljska vlaganja podjetij.
Prebivalci Slovenije imajo pozitiven odnos do podjetništva in digitalne preobrazbe.
Sloveniji sicer še ni uspelo povečati naklonjenosti novim idejam, spremembam in sprejemanju tveganj, kar je za pametni in zeleni prehod pomembno, se je pa zato odnos do podjetništva izrazito izboljšal, pozitivno je tudi vrednotenje vpliva digitalne preobrazbe na gospodarstvo in družbo.
Ključni problem tako ni smer, pač pa hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke. Napredek Slovenije v inovacijski uspešnosti (glede na evropski inovacijski indeks) je kljub izboljševanju prepočasen, saj bi za dosego vodilnih inovatork potrebovala več kot 30 let. Podobno velja za emisijsko in energetsko produktivnost, pa tudi za rabo predelane snovi v skupni rabi virov, t. i. krožno rabo virov, kjer je poleg prepočasnega napredka še naprej opaziti preveč defenziven odnos podjetij, ki se na izzive trajnostne preobrazbe bolj odzivajo, manj pa v tem vidijo priložnosti.
Za uspešen pametni in zeleni prehod je ključna ustrezno usposobljena in izobražena delovna sila … V Sloveniji podobno kot v drugih razvitih državah primanjkuje ustrezne delovne sile, razlogi za to pa so ciklični in strukturni. Med strukturnimi so najpomembnejši demografske spremembe ter prepočasno vsebinsko in organizacijsko prilagajanje izobraževanj in usposabljanj spremembam v povpraševanju po delovni sili oz. znanjih in spretnostih. Že danes primanjkuje kadrov za zeleno in pametno preobrazbo ter kadrov v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer se bodo potrebe v prihodnje še povečevale. Tehnološki razvoj, ki prinaša vse hitrejše spremembe v gospodarstvu in družbi, spreminja tudi naravo in organizacijo dela ter zahteva spremembo v razumevanju delovnega življenjskega cikla.
Slovenija mora preseči svojo predvsem proizvodno osredotočenost, kjer je sicer zelo konkurenčna, pri velikih podjetjih celo vodilna (npr. pri uporabi industrijskih robotov, interneta stvari ali integraciji notranjih procesov). Hkrati pa še ne izkorišča dovolj svojih potencialov pri krepitvi drugih funkcij z visoko dodano vrednostjo (raziskave in razvoj, prodaja, logistika, upravljanje), težave pa ima tudi pri prehodu od tradicionalno k podatkovno vodenim podjetjem ter pri povečanju osredotočenosti na ustvarjanje vrednosti za kupca.
Več lahko preberete:
Poročilo o produktivnosti 2023 (pdf)
Predstavitev Poročila o produktivnosti 2023 (pdf)
dr. Peter Wostner, UMAR
