Tanja Mohorič
Direktorica SRIP ACS+
tanja.mohoric@acs-giz.si
Želja po odkrivanju novih krajev in potreba po potovanjih je od nekdaj prisotna v človeku. To je vodilo tudi do razvoja sredstev, ki omogočajo hitrejše premikanje, premagovanje večjih razdalj in s tem več svobode. In žal posledično do neposrednega ogrožanja naše prihodnosti, saj transport blaga in mobilnost ljudi, ki temeljita na uporabi fosilnih goriv, pomembno prispevata h globalnemu segrevanju. Z zavedanjem nuje po zmanjšanju obremenjevanja okolja se avtomobilska industrija podaja v največjo preobrazbo v svoji več kot stoletni zgodovini. Nikoli do sedaj ni bil razvoj novih tehnologij tako intenziven kot v zadnjih nekaj letih. Elektrifikacija, povezljivost, avtonomija so pojmi, prisotni povsod, v medijih, v politiki in v splošni javnosti. Pa vendar! Čeprav elektrifikacija
vstopa v vse oblike transporta in mobilnosti, sama tehnologija nikakor ne bo rešila poglavitnega problema škodljivih izpustov. Če verjamemo v to, da vso krivdo za škodljive izpuste nosijo proizvajalci vozil, si zatiskamo oči pred dejstvom, da je odgovornost na prav vsakem od nas. Jasno je, da avtomobilska industrija že prinaša velik in nadvse pomemben del rešitve z razvojem novih pogonskih sistemov, vendar pa predstavlja samo delček kompleksne sestavljanke, v katero morajo nujno vstopiti tudi številni ostali deležniki.
Izpusti CO2 in ostalih škodljivih emisij so, zelo enostavno, odvisni od števila prevoženih kilometrov in teže, ki jo na tej razdalji premikamo. In čeprav bi bila enostavna rešitev že v tem, da bi omejili to dvoje, si ne smemo domišljati, da je to mogoče. Vsak posameznik si namreč želi ohraniti svojo svobodo v mobilnosti. Hkrati pa prav vsak od nas nosi tudi odgovornost do celotne družbe in naše prihodnosti. Nujno je, da se pričnemo zavedati pomena doprinosa vsakega posameznika k upočasnevanju globalnega segrevanja zaradi transporta in mobilnosti, pa
najsi gre za osebno ravnanje ali za prispevek, ki ga posameznik lahko ponudi kot soustvarjalec novih rešitev na svojem profesionalnem področju.
Kot smo se navadili na ločevanje odpadkov, se moramo navaditi tudi na razmisleke o tem, ali ne bi kakšne poti lahko opravili peš, ali ne bi namesto eksotičnega sadja kupili domače, ali bi lahko ob nakupu novega avtomobila razmislili vsaj o hibridni različici… Snovalci zakonodaje so tisti, ki morajo vse več razmislekov namenjati področju mobilnosti in transporta, sprejeti nove ukrepe in prilagoditi zakonodajo. Dobavitelji električne energije se morajo odločiti za svoj doprinos k omogočanju elektrifikacije mobilnosti v večji meri. Podjetja lahko prispevajo k zniževanju izpustov iz transporta z boljšim načrtovanjem logističnih procesov, katerih pomembno merilo učinkovitosti bi moral postati okoljski odtis. In še in še … načinov je veliko, samo pozabiti ne smemo, da vsak, tudi najmanjši prispevek šteje.
