Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v Poročilu o produktivnosti za leto 2023 izpostavlja pomembne ugotovitve, ki so pogosto tudi zaskrbljujoče.
Na makro ravni so premiki pri produktivnosti skromni, saj se je v letu 2022 zaostanek za povprečjem EU celo povečal. A hkrati Slovenija ne samo ohranja svojo konkurenčno prednost na področjih, kjer je tradicionalno močna, na primer pri robotizaciji, ampak je v zadnjih dveh letih začela napredovati tudi pri nekaterih drugih dejavnikih, kjer do sedaj ni bila v ospredju, na primer pri trženju.
Hitrost uvajnja sprememb je ključna
Slovenija še naprej ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj, a mora pospešiti hitrost in odločnosti pri njihovem uvajanju. Tu se namreč kažejo še precejšnji neizkoriščeni potenciali, sploh v primerjavi z vodilnimi inovatorkami. Slovenija bo zato, še posebej ob upoštevanju demografskih gibanj in pomanjkanja delovne sile kot nove stalnice, svoje potenciale lahko izkoristila le, če bo zmogla strateški premik in prednostno izvedla ukrepe za pospešitev prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo. Torej ukrepe, ki imajo predvsem dolgoročne učinke. Med njimi imajo pomembno vlogo politike in ukrepi za zagotavljanje zadostnega obsega delovne sile ter ustreznih znanj in spretnosti zaposlenih.
Dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU se v letu 2022 ni zmanjšal. Rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, rast realne produktivnosti pa ostaja skromna, izhaja iz zadnjega Poročila o produktivnosti.
Več lahko prebere:
Poročilo o produktivnosti 2023 (pdf)
Predstavitev Poročila o produktivnosti 2023 (pdf)
dr. Peter Wostner, UMAR