Državni zbor Republike Slovenije sestavlja 90 poslank in poslancev, tokrat jih kar 22 prihaja iz Podravja. Na vse smo naslovili vprašanje:
Ali podpirate vzpostavitev avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na izzive družbeno-prostorskega in gospodarskega razvoja Slovenije? Ali podpirate vzpostavitev enotne regije Podravje?
V nadaljevanju objavljamo vse prejete odgovore.
Andreja Rajbenšu, poslanka Gibanja Svoboda
Tako v koaliciji kot tudi v Gibanju Svoboda si bomo v dialogu prizadevali za regionalizacijo Slovenije z ustanovitvijo manjšega števila avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na izzive družbeno-prostorskega razvoja. Pospešili bomo postopke decentralizacije in dekoncentracije državnih institucij ter spodbujali medobčinsko sodelovanje skozi širjenje možnosti ustanavljanja medobčinskih skupnih služb ter vlogo mest kot regijskih središč. Prihajam s Štajerske in bi si želela avtonomne regije, vendar pa bo pred tem potrebna analiza pristojnega ministrstva in preučitev vseh možnih opcij.
Bojana Muršič, poslanka SD
Vsekakor zagovarjam vzpostavitev avtonomnih regij, ki bodo smiselno, tako po geografskem kot tudi družbeno-razvojnem in kulturnem vidiku, sledile zaokroženim celotam, na katere so ljudje in gospodarstvo vezani že sedaj. V prvi vrsti morajo regije imeti soglasje ljudi, da jih ti sprejmejo za svoje, le na ta način bo mogoč pričakovani razvoj posamičnih območij, da se bodo uspešno zoperstavila negativnim posledicam centralizacije, med drugim izrazitim dnevnim migracijam, visokim cenam stanovanj in zemljišč, nasploh neenakomernemu razvoju Slovenije.
V koalicijski pogodbi smo se zavezali k pospešitvi vzpostavitve regij, sama pa sem zagovornica takšne regijske ureditve, ki, kot rečeno, jo bo sprejela za svojo večina ljudi, ob tem, da bo morala tudi država, glede na specifičnosti in potrebe posamičnih regij, le-tem zagotoviti usmerjene in za njih najbolj optimalne ukrepe.
Jožef Lenart, poslanec SDS
Da. Podpiram vzpostavitev pokrajin, ker verjamem, da je bila politika okrog tega vprašanja premalo aktivna in vztrajna. Štajerska v razvoju zaostaja za osrednjo Slovenijo, za Ljubljano pa zaostajajo vsa druga mesta in vse druge »regije«. Ta razvojni zaostanek lahko zmanjšamo z avtonomnimi regijami. Sam se nagibam k enotni štajerski regiji s sedežem na Ptuju, ker menim, da bi lahko le močna Štajerska uspešno lobirala proti starim centrom gospodarske in finančne moči. Če hočemo doseči gospodarski preboj, moramo zagotoviti tudi infrastrukturo. Prav tako moramo obdržati dve kohezijski regiji, da bomo na vzhodu še naprej črpali sredstva iz kohezije EU. Temu pa v Ljubljani žal niso več naklonjeni.
Martin Marzidovšek, poslanec Gibanja Svoboda
V Gibanju Svoboda smo v programu zapisali, da bomo poskrbeli za skladen in enakomeren regionalni razvoj in si prizadevali za pospešitev vzpostavitve regij v državi, kar bo omogočilo decentralizacijo razvoja na področju vseh vrst politik. Pospešitev decentralizacije in regionalizacija Slovenije imata pomembno mesto tudi v koalicijski pogodbi. Kot je zapisano, podpiramo ustanovitev manjšega števila avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na izzive družbeno-prostorskega razvoja. Seveda bosta zato nujna tudi dialog in sodelovanje tako s stroko kot z lokalnimi skupnostmi – tudi v primeru morebitne vzpostavitve enotne regije Podravje.
Darko Krajnc, poslanec Gibanja Svoboda
V stranki Gibanje Svoboda podpiramo decentralizacijo in policentrični razvoj z regionalizacijo, ki bi povečala učinkovitost delovanja in projektov na regijski ravni. Ne želimo zgolj še enega administrativnega vmesnika, brez pristojnosti in sredstev.
Enotna regija Podravje je realna opcija, bo pa potrebno velikost in pristojnosti regij načrtovati strateško. Verjamem, da je na terenu veliko apetitov in želja, ki bodo predvsem pri odločitvi o številu in sedežih regij kamen spotike. Upam in verjamem, da bosta prevladala razum in ocena smiselnosti ter da se bo tudi na ravni regij razvoj odvijal uravnoteženo.
Suzana Lep Šimenko, poslanka Slovenske demokratske stranke
Podpiram vzpostavitev avtonomnih regij. V prvi fazi se mi zdi bolj kot določitev števila regij in območja posamezne regije ključna določitev prenosa področij in pristojnosti z državne ravni na regionalno.
Dr. Tatjana Greif, poslanka stranke Levica
Pod regionalizacijo si predstavljamo ustanovitev utemeljenih avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na bodoče izzive družbeno-prostorskega razvoja. Davčni odpustki in druge spodbude za zasebna podjetja ne bodo rešili problema decentralizacije, pač pa ga mora država primarno reševati z načrtno politiko javnih investicij v proizvodne dejavnosti in infrastrukturo podrazvitih regij. Za policentričen razvoj je treba pospešiti procese decentralizacije in regionalizacije. Smiselno bi bilo razmisliti o prestavitvi sedežev nekaterih državnih institucij iz Ljubljane na druga območja. Javne storitve (pošta, banka, UE idr.) morajo biti dostopne in morajo zagotavljati učinkovit in dostopen javni servis, zato je decentralizacija osnovnih storitev nujna.
Potrebni so koraki, s katerimi bi dosegli ne le upravno, ampak konkretno decentralizacijo države. Ključno je zagotavljanje javnega, hitrega in učinkovitega prevoza, primerna stanovanjska politika, zagotavljanje vseh potrebnih javnih storitev v lokalnem okolju (vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, infrastruktura, kulturne in športne kapacitete …) ter javne investicije v decentraliziran ekonomski razvoj države. Ob izpolnitvi vseh navedenih ukrepov mladi ne bi čutili potrebe za preselitev v prestolnico, ampak bi imeli kopico razlogov, da živijo izven nje.
V Mariboru se je v zadnjih desetletjih zgostilo vse, kar je slabega v kapitalizmu. Iz največjega industrijskega središča, s tisoči in tisoči delovnih mest in tako rekoč samozadostno proizvodnjo v vseh panogah – kam smo prišli, kakšno je to naše mesto danes? Danes, ko rastejo cene osnovnih življenjskih potrebščin, je skrajni čas, da se pogovorimo o pridobitvi vsaj dela te preteklosti. Nemčija, denimo, danes že razmišlja o reindustrializaciji, industrija in proizvodnja se vračata v Evropo, morda se Maribor lahko zamisli v to smer.
Ob tem se v Levici zavzemamo za premislek o obveznih nalogah občin in njihovi kategorizaciji, ki naj bo osnova za oblikovanje vzdržnega modela financiranja v skladu z obsegom dodeljenih nalog. Poleg tega je potrebno razvojno prikrajšanim občinam dodeliti manjši obseg nalog in sočasno zagotoviti več sredstev za njihovo udejanjanje. Le na tak način bodo dobile možnost za odpravo razvojnega zaostanka. Jasen nabor nalog je potrebno določiti tudi za mestne občine ter zagotoviti stabilen vir njihovega financiranja.
