Vera Kozmik Vodušek
vera.kozmik@dialogco.eu
Pogovarjali smo se z Denisom Protnerjem s Turistične kmetije Protner. Kmetija, ki je pravzaprav zelo dober, tipičen primerek turistične kmetije, leži na gričevnatem svetu Slovenskih goric, ki slovijo po rodovitnih vinogradih in sadovnjakih. Kmetija je znana po integrirani pridelavi sadja, grozdja in vina, kar vedno znova navduši ljubitelje zdrave prehrane. Posebnosti njihove kulinarične ponudbe so meso iz zaseke, jelenova salama, kuhana klobasa, gibanica.
Kdo in kaj je turistična kmetija Protner?
Smo kmetija z dolgoletno tradicijo – jaz sem tretja generacija, ki se ukvarja z vinogradništvom. Leto 1970 je bilo prelomno, saj se je kmetija preusmerila v vinogradništvo. Vino smo sicer pridelovali že prej, bila pa je to mešana kmetija, značilna za Slovenske gorice. Imeli smo živali, sadje, vinograde. Leta 1970 je bila zgrajena prva klet in od takrat je vinogradništvo naša glavna dejavnost. Klet smo nato 1988 dogradili, danes pa že načrtujemo obnovo, prav tako bomo tudi obnovili gostinski del vinotoča. Bo pa stara klet ostala v originalni tradicionalni izvedbi z leseno posodo.
Imate tudi nočitvene kapacitete in domačo kulinariko.
To je naša dopolnilna dejavnost. Primarna dejavnost sta vinogradništvo in vinarstvo. Večino vina prodamo doma na dvorišču, med vikendi pa v vinotoču, kjer gostom postrežemo tudi z domačo kulinariko. Imamo 6 sob in 11 ležišč ter ponujamo nočitev z zajtrkom.
Koliko vas živi od kmetije?
Oče, mati, brat, stric, ki se bo zdaj sicer upokojil, jaz pa delno, saj imam svoj s. p., opravljam namreč tudi storitev stekleničenja vina. Več vinogradnikov nas je ustanovilo zadrugo, skupaj nabavljamo določeno mehanizacijo, ki si jo delimo, in jaz sem upravitelj te mehanizacije. Brat skrbi za vinogradniški del, jaz pa za vinarski del, kletarjenje, stekleničenje.
Imate 8, 10 ha vinogradov. Je to dovolj?
Da, je dovolj, toliko zmoremo, z veseljem obdelamo in ponudimo. Ponudba litrskega vina predstavlja več kot 50 % programa, ostalo je buteljčni program, ki ga nameravamo v prihodnje povečevati. Naša blagovna znamka je Vino – turizem Protner. Ponujamo buteljčna vina, od suhih do polsladkih, renski rizling, sauvignon, sivi pinot, rumeni muškat, chardonnay, nekaj malega modre frankinje.
Konkurenca pri vinu je kar velika.
Res je, Slovenske gorice pač pomenijo lepe vinograde in dobro vino. S sosedi pa smo v dobrih odnosih in dobro sodelujemo. Nastopamo kot destinacija – vinska cesta Vodole. Prirejamo skupne dogodke, recimo dan odprtih vrat kleti, za vse je dovolj dela. Tu lahko kot primer omenim v Mariboru in tudi širše že vsem znano vinsko fontano. Kolega Bogdan Mak je kupil kmetijo in začel urejati posestvo, na katerem ima medonosne rastline, čebelnjak, industrijsko konopljo, zipline, zadnja pridobitev je bila vinska fontana. Z njo je dodatno povezal tudi nas lokalne vinarje, saj lahko vsak v fontani ponudi eno svoje vino. Prireja tudi razne dogodke in lokalni vinarji smo na njih prisotni, skupaj in posamezno pa se tudi oglašujemo.
Ločen okvirček
Za uspeh turističnih kmetij sta, kot v turizmu nasploh, ključna prisotnost na spletu, socialnih omrežjih in rezervacijskih sistemih ter medsebojno sodelovanje. Vsaka turistična kmetija si želi obiskovalcev, zato mora poskrbeti za učinkovito promocijo svoje ponudbe. Več kot 87 % ljudi na potovanjih uporablja pametne telefone za komuniciranje s ponudniki.
Ste člani Združenja turističnih kmetij. Zakaj je takšno sodelovanje pomembno?
Zelo je pomembno. Je neke vrste združevanje te branže. Preko njih dobimo pomembne informacije, ukvarjajo se s promocijo, organizirajo delavnic, kjer se lahko izobražujemo. Pa tudi poenotijo nas. Oblikujejo na primer priporočila glede cen, ki so za vse nas pomemben okvir našega dela. Skupaj rastemo in se razvijamo.
Ločen okvirček
Uspeh slovenskih turističnih kmetij temelji tudi na dolgoletni povezanosti in sodelovanju v okviru Združenja turističnih kmetij Slovenije. Več kot dvajset let združenje skrbi za skupen nastop turističnih kmetij na trgu, razvoj ponudbe in promocijo podeželja, informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter zastopanje interesov članov (www.turisticnekmetije.si).
Gosti so domači. Ali vas obiščejo tudi tujci?
Imamo veliko domačih gostov, predvsem seveda dnevnih, ob vikendih, kakšnih praznovanjih. Pa tudi tuje, njih zanima predvsem prenočitev. Najpogosteje pridejo k nam gostje iz Nemčije, Avstrije, iz držav Beneluxa, Danske. Pridejo v Slovenijo in si jo ogledujejo, hodijo naokoli, kolesarijo, zanima jih podeželje, vodeni ogledi kleti z vinsko pokušino, naša kulinarika. Na naši kmetiji sicer tople hrane ne ponujamo, imamo hladen, zelo kakovosten lokalni program. Imamo seveda svoje njive, lastno krmo, svoje meso, svojo sezonsko zelenjavo, vse je domače, lokalno in za mnoge, vajene bolj »industrijske« hrane, zares zelo okusno.
Iščete pomoč države, pričakujete tudi kakšna razvojna sredstva?
Razpise seveda spremljamo. V zadnjih letih prenavljamo vinogradniške površine in se seveda prijavljamo na razpise. Sedaj tudi načrtujemo prenovo oz. gradnjo nove vinske kleti, tudi vinotoča in bomo razpise spremljali. V Sloveniji je sicer malo preveč birokracije, sploh v kmetijstvu. V zadnjih 10, 15 letih se je še razbohotila. Ljudje, ki pripravljajo te razpise, zares ne poznajo dela na kmetiji. Na kmetiji ni tako kot v podjetju, mi nimamo posebej zaposlenega direktorja, nabavne službe, marketinga … Mislim, da bi se dalo stvari poenostaviti.
Čutite kaj lokalne podpore? Podporo občine?
Spadamo v občino Pesnica. Občina ima svoje razpise, za mehanizacijo recimo, se trudijo in vabijo nas lokalne ponudnike na svoje dogodke. Da, imamo njihovo podporo.
Če bi primerjali podobno dejavnost v sosednji Avstriji s situacijo pri nas. Kaj je pri nas drugače?
Zelo dobro poznamo situacijo v sosednji državi, saj je to res čisto blizu nas. Največja razlika je, da država Avstrija daje podeželski ekonomiji velik pomen in podporo, ureja infrastrukturo in s tem omogoča razvoj. Zavedajo se in tudi želijo zadržati kmete na podeželju, saj je samo tako podeželje lahko urejeno, ljudje želijo živeti in delati na podeželju, tudi v odročnih delih države. Na ta način ustvariš poslovno ekonomijo na podeželju preko turizma, potem pa seveda lahko razvijaš tudi druge dejavnosti, ljudje imajo delo in kraji se razvijajo. Pri nas se država ne zaveda najbolj, kaj pomeni podeželje.
Kako pa ocenjujete pomoč države v časih covida-19?
Koristili smo, kar nam je bilo ponujeno. Pa nismo najbolj zadovoljni, mnoge stvari res niso bile najbolj smiselne.
Bo kmetija obstala še naslednje tri generacije?
Delamo v tej smeri. Z bratom namerava nadaljevati, imamo že nekaj podmladka. Tretji brat ni vezan na kmetijo, dela v svoji strojni branži.
