Nina Borstner,
strokovna sodelavka, Dialogco
nina.borsnter@dialogco.eu,
www.srip-krozno-gospodarstvo.si
www.srip-turizem.si
Turizem ni otok, odvisen je od gospodarske, družbene, tehnološke slike sveta. V prihodnje bo, na primer, odvisen od sprememb, ki se bodo zgodile na področju mobilnosti. Če bo prišlo do regulacije letalskega prometa oz. politike omejevanja nizkocenovnih letalskih prevoznikov, bo to v veliki meri spremenilo turistično gospodarstvo.
V Gospodarskih izzivih velikokrat berete o aktivnosti SRIP – Krožno gospodarstvo. Toda – pomembno je tudi sodelovanje in spoznavanje praks drugih, zato tokrat pogovor z Ljubico Knežević Cvelbar, redno profesorico na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednico SRIP Trajnostni turizem.
Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (CPOEF) je od leta 2020 nosilec izvajanja Strateško razvojnega partnerstva za trajnostni turizem (SRIPT), ki združuje podjetja, fakultete, turistične destinacije ter druge deležnike turizma z namenom podpreti Slovenijo na poti do vodilne zelene (nizkoogljične) in odgovorne turistične destinacije.
SRIP Trajnostni turizem si prizadeva za povezovanje čim širšega kroga deležnikov slovenskega gospodarstva, turizma, izobraževalnih institucij in ostalih povezanih institucij. Kot primer dobre prakse izpostavljamo konferenco z naslovom Prehod v družbo brez odpadkov in trajnostni turizem, ki jo je organiziral SRIP Trajnostni turizem v sodelovanju s SRIP – Krožno gospodarstvo ter Kemijskim inštitutom. Na dogodku so razprave potekale na okroglih mizah Prihodnost v smeri zero waste turizma in Načini ovrednotenja trajnostnih vidikov v turizmu, predstavljene pa so bile tudi trajnostne prakse in inovativni izdelki s področja trajnostne embalaže, kozmetike, pribora, oblačil, hotelirstva in drugih.
Več na spletni strani www.srip-turizem.si.
Epidemija koronavirusa je močno prizadela svetovno gospodarstvo, še posebej turistično industrijo. Hkrati je odprla priložnost za strateški razmislek o turizmu. Kakšne spremembe pričakujete?
Že ob začetku zdravstvene krize smo ugotavljali, da bi le-ta lahko predstavljala priložnost za panogo turizma. S finančnega vidika je Slovenija za ohranitev delovnih mest na področju turizma namenila okoli milijardo evrov. Investicije v panogi so se v letu 2020 glede na 2019 povečale za 10 odstotkov, vendar le 1 odstotek investicij v neopredmetena sredstva. Investicije je bilo občutno premalo, predvsem v primerjavi z Evropsko unijo.
Zdravstvena kriza bo absolutno vplivala na to, da bomo prešli na t. i. »turizem manjših številk in višjih cen«. Trenutno se vse delovanje v turizmu osredotoča na dvig kakovosti. Tako na državni kot tudi na lokalni ravni, kjer smo ugotovili, da turizem, kakršen je bil pred pandemijo, tudi ni bil vedno primer dobrih praks. V prihodnje bo turizem zagotovo bolj prilagojen sobivanju z lokalno skupnostjo, ne bo temeljil samo na rasti, temveč bolj na dodani vrednosti. Miselnost celotne panoge potrebuje spremembe. Glavno vodilo bo zagotavljanje ravnovesja med okoljem in lokalnim prebivalstvom na eni ter potrebami turističnega sektorja na drugi strani.
Kakšne možnosti prinašajo sodobne tehnologije, ki so že del turizma, Sloveniji?
V Sloveniji smo ponotranjili moto: »Turizem smo ljudje«. To negativno vpliva na pripravljenost na spremembe v smeri digitalizacije v panogi. Napredek tehnologije je opazen v vseh porah družbe, tudi v turizmu. Velika sprememba se je na tem področju nenačrtovano sicer že zgodila. Z nastankom IT podjetij, kot so Booking, Airbnb in Uber, so na trg vstopili akterji, ki so izkoristili neučinkovitost panoge in le-tej povzročili tudi precej škode. Airbnb je npr. marsikje postal krivec za prekomerni, masovni turizem, obenem pa je tudi izbrisal ločnico med turisti in lokalnim prebivalstvom.
To pomeni, da mentaliteta, da turizem ne potrebuje digitalne preobrazbe, ne pomeni, da do le-te ne bo prišlo, temveč kvečjemu, da bo prišla nenačrtovano in deregulirano »od zunaj«. Zato je pomembno, da digitalno »od znotraj« preobrazi tudi turizem. Digitalna preobrazba seveda ni le digitalno trženje, kar pogosto mislimo. Digitalno trženje je najbolj prisoten del digitalne preobrazbe v turizmu, vendar samo po sebi nikakor ne zadostno. Digitalna preobrazba pomeni uporabo vseh tehnologij, ki so nam na voljo, pri procesih, oblikovanju produktov in vseh ostalih aktivnostih turističnega podjetja ali destinacije. Za to pa so potrebne štiri stvari: oprema in ljudje, informacijski sistemi, digitalni, medsebojno povezani in vizualizirani podatki ter organizacijske strukture, ki so bistveno bolj fleksibilne in pripravljene na prilagajanje spremembam. Tehnologija nam je že na voljo, da bi jo lahko v polni meri izkoristili, pa moramo biti do nje bolj odprti in manj rigidni.
Veliko je govora o nujnosti trajnostnega turizma. Koliko se ga zavedajo akterji turizma v Sloveniji?
Največja težava, s katero se bodo morali ukvarjati naši otroci, so klimatske spremembe. Z naslavljanjem le-teh smo veliko prepozni, vendar to nikakor ne pomeni, da si nehamo prizadevati za njihovo omiljenje. Gotovo ne gre za nekaj, kar bi lahko rešili v turistični panogi, lahko pa k temu pripomoremo. Raven zavedanja je v Sloveniji zelo visoka, prav tako se to odraža tudi v slovenskem turizmu skozi zeleno shemo slovenskega turizma, kar nam priznavajo tudi v tujini. Je pa res, da se shema premalo odraža v slovenskem turizmu kot produktu, torej v praksi. Več bi bilo potrebno narediti pri infrastrukturi in implementaciji, da bi lahko gostom, ki se za Slovenijo odločijo zaradi njenih trajnostnih smernic delovanja, to obljubo zares izpolnili tudi v praksi. Glede na promocijo Slovenije kot turistične destinacije namreč gostje pričakujejo popolnoma zeleno, trajnostno naravnano in okolju prijazno državo, na čemer pa bomo morali še delati.
Kakšne kadre potrebuje slovenski turizem za uspešno soočanje z aktualnimi izzivi in kako do njih?
Kadri so globalni problem, najti rešitev je izjemo težko, temu botruje tudi slab sloves panoge kot delodajalca. Zaposlenim v turizmu je potrebno povrniti zasluženi status, omogočiti profesionalno rast in napredek ter zanje vzpostaviti okolje, v katerem bodo našli tako finančno kot tudi osebno perspektivo. Vendar težava pomanjkanja kadra ni omejena na nižja delovna mesta v panogi. Še bolj zaskrbljujoč je t. i. beg možganov mladih, inovativnih, izobraženih in vodilnih kadrov v panogi zaradi njene negotove narave. Edina rešitev, ki jo pri tem vidim, je dvig ugleda panoge, istočasno pa oblikovanje okolja, ki zaposlenim zagotavlja osebno zadovoljstvo, motivacijo in občutek smisla za delo, ki ga opravljajo.
Slovenija je letos dobila novo strategijo razvoja turizma od 2022 do 2028.
V katero smer bi se moral razvijati turizem v Sloveniji?
Nova strategija nadaljuje delo svoje predhodnice z vodilom zagotavljanja več dodane vrednosti za vse.
Za preskok slovenskega turizma na višji nivo je pomembno rešiti vprašanja državnega lastništva v hotelskih družbah. Trenutno je slovenski turizem »v državnem lastništvu«, država je lastnica 70 odstotkov hotelskih družb, mnogo destinacij pa dejansko »upravljajo« župani. Ko nam bo uspelo preobraziti te kapacitete, se bomo lahko začeli premikati proti turistični panogi, ki bo lahko zagotavljala višjo dodano vrednost za vse deležnike. Potrebno pa bo tudi bistveno več investicij v panogo.
Katere so osrednje konkurenčne prednosti Slovenije kot turistične destinacije?
Ena izmed osrednjih konkurenčnih prednosti Slovenije je zagotovo naša lokacija. Nahajamo se v srcu Evrope, vendar tega potenciala ne izkoriščamo v polni meri zaradi problematičnosti dostopa. V Slovenijo je praktično najlažje priti s cestnim prometom, zelo težko pa z letalskim ali železniškim.
Druga prednost so naše naravne danosti, ki nam jih je uspelo ohraniti v veliki meri, tudi v primerjavi z ostalimi destinacijami. Da bi to konkurenčno prednost pretočili v turistični produkt z višjo dodano vrednostjo, potrebujemo kapital v obliki investicij v kapacitete ter znanje, s katerim lahko naše storitve dvignemo na petzvezdično raven, na katero bomo zares ponosni. Slovenija bo vedno butična destinacija, delati pa moramo v smeri, da se bo to odražalo tudi pri ustvarjeni dodani vrednosti.
