Doc. dr. Tine Seljak
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani Sovodja fokusnega področja Trajnostna energija v SRIP – Krožno gospodarstvo
www.srip-krozno-gospodarstvo.si
Komunalno blato iz čistilnih naprav nastaja neprenehoma in se z urejanjem komunalne infrastrukture še povečuje. A v Sloveniji je ravnanje z njim še vedno neurejeno, soočamo se celo z nezakonitimi odlaganji v naravo. Izziv je velik in kliče po celoviti rešitvi, ki bo vključila vse deležnike in bo naravnana trajnostno.
Čeprav je Slovenija pri ravnanju z odpadki naredila že veliko korakov, je za razliko od razvitejših držav EU eden še nestorjen. To je termična obdelava nereciklabilnih odpadkov, ki sledi smernicam krožnega gospodarstva in zagotavlja celovit pristop, s katerim ne rešujemo zgolj vprašanja odpadkov, ampak tudi okoljske in energetske ter druge izzive. SRIP – Krožno gospodarstvo, ki izvaja aktivnosti skupnega razvoja za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo, pokriva ravnanje z odpadki s fokusnima področjema Trajnostna energija in Sekundarne surovine.
Če lahko pri drugih odpadkih vedno zasledujemo hierarhijo ravnanja z odpadki in najprej poskušamo preprečevati, ponovno uporabiti ter reciklirati, je pri komunalnem blatu drugače. Zgornji del piramide je v tem primeru neuporaben, saj vedno zasledujemo čim večjo učinkovitost zbiranja komunalnih odpadnih vod in kar se da dobro obdelavo, kar pomeni, da bo z infrastrukturnim napredkom količina zbranega komunalnega blata naraščala.
Edinstvene kemijsko-fizikalne lastnosti blata, med drugim visoka vsebnost vode, prisotnost težkih kovin ter v zadnjih desetletjih tudi vedno večje koncentracije mikroplastike, zahtevajo zelo dovršeno obdelavo. Kljub vsemu Evropska komisija komunalno blato obravnava kot strateško pomemben odpadek, saj je na seznam kritičnih materialov pred kratkim uvrstila fosfor, ki je v komunalnem blatu eden pomembnejših elementov. Lastnih zalog fosfatne rude namreč EU skorajda nima.
Za prestrezanje fosforja je na voljo vrsta hladnih in termičnih postopkov, s tem da hladni postopki poleg ekstrakcije fosforja praviloma generirajo obsežen stranski tok osiromašenega, vendar še vedno izdatno kontaminiranega blata, kar zahteva dodatno obdelavo. Zato se širše uveljavljajo termični postopki, ki procesirajo izključno komunalno blato, brez prisotnosti drugih odpadkov. Ti temeljijo pretežno na monosežigu, s hkratno higienizacijo, zmanjšanjem mase blata in tudi termičnim razpadom mikroplastičnih delcev. S takšno termično obdelavo se v trdnem ostanku (pepelu) izdatno poveča koncentracija fosforja, kar bistveno olajša ekstrakcijo ter omogoči enostavnejše in cenejše doseganje ciljev krožnega gospodarstva. Produkt, ki hkrati nastaja, je toplotna energija – skladno z evropsko zakonodajo – iz obnovljivih virov.
Posamezne države te izsledke intenzivno prenašajo v prakso, čemur pričenja slediti tudi Slovenija. To ji lahko zagotovi stabilno, predvidljivo ter samozadostno dolgoročno strategijo ravnanja s komunalnim blatom. Pomembno pa je, da te rešitve izvajamo v konsenzu z vsemi deležniki ter z upoštevanjem najnovejših dognanj znanosti in stroke. Vloga SRIP – Krožno gospodarstvo je tukaj prav združevanje deležnikov vseh sfer in koncentracija znanja, s katero je mogoče kritično ovrednotiti vse ključne elemente krožnih rešitev za komunalno blato in tudi drugih odpadnih snovnih tokov.
