Dr. Dragica Marinič
dragica.marinic@stajerskagz.si
www.stajerskagz.si
Triletno sodelovanje v projektnem partnerstvu
ŠGZ je pretekla tri leta sodelovala v projektu Evropske unije Obzorje 2020 SMEmPOWER, v katerem je bilo 10 partnerjev iz 8 evropskih držav. Cilj projekta je bil opolnomočiti mala in srednje velika podjetja na področju energetske učinkovitosti v kontekstu dodane vrednosti – kako lahko z novimi znanji, s pomočjo različnih ukrepov in s tehnološkimi rešitvami znotraj posameznega podjetja prispevajo k zmanjšanju stroškov energije in izboljšanju upravljanja z energijo ter izvedejo tehnološke rešitve in tudi energetske preglede.
Mednarodna konferenco Energetska učinkovitost malih in srednje velikih podjetij za zeleno prihodnost
Konferenca je v organizaciji ŠGZ potekala v začetku junija. Prof. Grigoris K. Papagiannes, projektni koordinator, je predstavil aktivnosti in dosedanje dosežke projekta SMEmPOWER: v vsaki sodelujoči državi certificiran program izobraževanja in usposabljanja s priročnikom, strokovne delavnice s predstavitvijo različnih instrumentov in ukrepov za MSP-je za izboljšanje energetske učinkovitosti, prav tako spletna orodja, anketni vprašalnik za energijo, ki je bil izveden v MSP-jih, spletna orodja za izračune porabe energije, pilotna podjetja in kratka usposabljanja.
Konferenca je v zaključkih poudarila pomen zavedanja, da imajo SMP-ji eno pomembnejših vlog pri gospodarskem razvoju na nacionalnem in EU trgu, kakor tudi globalno z vidika globalnih verig vrednosti. Postati morajo trajnostna in zelena s čim večjo uporabo obnovljivih virov, hkrati pa mora biti nadaljnji razvoj vsakega podjetja povezan z načrtovanjem nizkoogljične in krožne proizvodnje, rabe in predelave ter uvajanja digitalizacije.
Nujnost tovrstnih aktivnosti v MSP-jih oziroma preobrazbe podjetniškega in javnega sektorja je pospešil covid-19, ki je vplival na spremembo delovanja trgov, gospodarstva in družb. Pri tem je pomembno zavedanje, da v Sloveniji in tudi na ravni EU MSP-ji predstavljajo več kot 90 % vseh gospodarskih družb.
Celoten posnetek konference:
Poudarki iz razprav sodelujočih
Dr. Tomaž Katrašnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, je predstavil značilnosti področja trajnostne energije v SRIP – Krožno gospodarstvo, izpostavil energijo v krožnem gospodarstvu v povezavi z energetsko učinkovitostjo z vidika energetsko intenzivnih procesov, ki so povezani z visokimi stroški energije, in sicer približno 20–40 % proizvodnih stroškov v železarski in jeklarski industriji, 8–10 % proizvodnih stroškov v cementni industriji ter okoli 15 % proizvodnih stroškov v steklarski industriji. Poudaril je pomen optimizacije procesov.
Dr. Vlasta Krmelj, Energap, je predstavila prednosti energetsko učinkovitega podjetja in poudarila, da zaradi različnosti, drugačnih ciljev in kulture ni vsako podjetje energetsko učinkovito. Nova realnost prihaja z industrijo 5.0, v ospredju so nova znanja, kompetence, inovativnost, boljše obvladovanje tveganj, konkurenčnost, nižji stroški kapitala in zavarovanj, pripravljenost na prihajajoče spremembe v zakonodaji – EU zeleni dogovor, taksonomija, EU sveženj za krožno gospodarstvo.
Oronzo Daloiso, predstavnik Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (angl. kratica CINEA), ki upravlja programe Komisije s ciljem prispevati k razogljičenju in trajnostni rasti, je predstavil:
- podnebno nevtralnost do leta 2050 s popolno mobilizacijo vseh industrijskih vrednostnih verig, vključno z energetsko intenzivnimi sektorji,
- pomen večje odpornosti, povezane s konkurenčnostjo in odprto strateško avtonomijo,
- usmeritve za kratkoročno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv s povečanjem energetske učinkovitosti in povečanjem obnovljivih virov energije in elektrifikacije,
- oceno učinka, ki jo je izvedla agencija CINEA: dejanski prihranki energije, ki so jih podjetja dosegla z izvajanjem energetskega pregleda, še niso v zadostni meri.
V nadaljevanju je prikazal posamezne instrumente, aktualne za MSP-je na področju energetske učinkovitosti, kot sta primer sveženj Pripravljeni na 55 in Life program za prehod gospodarskega sektorja na čisto energijo.
Mag. Tina Seršen, Ministrstvo za infrastrukturo, je predstavila strateški in zakonodajni okvir politike za učinkovito rabo energije:
- Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je bil sprejet leta 2020 za obdobje do leta 2030 in določa cilje, politike in ukrepe na petih področjih energetske unije: razogljičenje (emisije TGP in OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Na ministrstvu že potekajo aktivnosti za posodobitev NEPN, katerega osnutek je potrebno predstaviti Evropski komisiji do 30. 6. 2023 ter dokončno verzijo dokumenta predati do 30. 6. 2024.
- Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), ki določa ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb.
Marko Hren, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je predstavil Slovensko strategijo pametne specializacije, ki je v fazi prenove in kjer je poudarek na delovanju devetih SRIP-ov, in finančne instrumente ter ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetjih.
Mag. Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je predstavila ukrepe za MSP-je z vidika Slovenske industrijske strategije 2021–2030, ki temelji na zelenem, kreativnem in pametnem razvoju in ciljih, skladnimi z EU industrijsko strategijo za zelen in digitalni prehod ter strateško avtonomijo in odpornostjo, upoštevajoč morebitne motnje v globalnih dobavnih verigah v obliki dražjih surovin, izdelkov in energije
ali celo njihove nedostopnosti, npr. v primeru čipov, magnezija, kritičnih surovin … Vlada je sprejela v maju 2022 strateški načrt za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v gospodarstvu.
Primož Krapež, Eko sklad, je prikazal instrumente energetske učinkovitosti za različne ciljne skupine, vključno za MSP-je. V zadnjih desetih letih so preko javnih razpisov sofinancirali v višini 258 milijonov EUR nepovratnih sredstev skoraj 110.000 naložb v energetsko učinkovitost in dodelili posojila v višini 276 milijonov EUR za več kot 10.000 okoljskih naložb.
Na sliki 2 so prikazane možnosti pridobitve nepovratnih sredstev zasebnega sektorja.
Sandi Ritlop, Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., je predstavil načrte za vetrno energijo v Sloveniji, vključno s priložnostmi in izzivi. Za potrebe zelenega prehoda po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je devet projektov v postopku državnega prostorskega načrtovanja. Po podatkih MOP je skupna inštalirana moč več kot 350 MW, ocenjena letna proizvodnja pa več kot 600 GWh (to je dvakrat več kot v NEPN). Dodatnih 73 projektov s področja vetrne energije je dobilo tarifo za odkup električne energije, skupaj imamo več kot 640 MW inštalirane moči v cevovodih z ocenjeno letno proizvodnjo več kot 1 GWh.
Vendar – do sedaj ni bilo izdano niti eno gradbeno dovoljenje. Kljub temu veje optimizem za vetrni park Ojstrica, saj so posamezni postopki že izvedeni oz. v fazi izvajanja: okoljevarstvena presoja vplivov na okolje, zaključki prostorskega načrtovanja, študija izvedljivosti, postopek izdaje gradbenega dovoljenja, postopek javnega razpisa, gradnja, pri čemer je načrtovan začetek poskusnega obratovanja okoli decembra 2025.
Silvo Ropoša, Elektro Maribor, d. d., ki je član Regijskega sveta za energetska področja pri ŠGZ, je izpostavil namen in cilje sveta ter zatem predstavil razvoj elektrodistribucijskega omrežja v luči realizacije ciljev NEPN, energetski prehod, ki je v soodvisnosti od novih tehnologij, zelenega prehoda in digitalizacije, prav tako oceno skupnih naložb v distribucijsko omrežje, ki po scenariju NEPN v obdobju 2021–2030 znaša 4203 milijonov EUR ter prikazal vire investicijskih vlaganj in nakazal potencialne finančne vrzeli (slika 3).
Dr. Milana Karajić, Magneti Ljubljana, d. o. o., je predstavila podjetje kot primer dobre prakse pri izboljšanju energetske učinkovitosti, ki so ga dosegli s uvedenimi aktivnostmi: razširjenim energetskim pregledom, optimizacijo toplotnih postaj/zajemom odpadne toplote, zamenjavo razvetljave in vzpostavitvijo sončne elektrarne.
Dr. Draško Veselinovič, Slovensko poslovno in raziskovalno združenje v Bruslju, ki zastopa interese slovenskih podjetij in raziskovalcev, je predstavil aktivnosti združenja za gospodarstvo, kot so npr. sodelovanje v Vanguard iniciativi (nov pilot na področju vodika), ERRIN, UNILION ipd., ter delovni program za obdobje 2023–2024 Obzorje Evropa.
