Po prvi oceni Statističnega urada RS je Slovenija lani dosegla 1,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). K rasti je največ prispevala končna potrošnja gospodinjstev in države, pri čemer se je slednja povečala za 8,5 odstotka. Na drugi strani sta rast zavirala zmanjšanje bruto investicij in negativni prispevek menjave s tujino.
Glavni dejavniki rasti in upada
Gospodinjstva so v letu 2024 svojo potrošnjo povečala za 1,6 odstotka. Prav tako sta se povečala tako uvoz kot izvoz – uvoz se je povečal za 3,9 odstotka, izvoz pa za 3,2 odstotka. Kljub temu je saldo menjave s tujino k skupni gospodarski rasti prispeval negativno vrednost v višini 0,4 odstotne točke.
Bruto investicije so v letu 2024 upadle za 2,4 odstotka, kar je dodatno zaviralo gospodarsko rast.
V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP na letni ravni povečal za 1,5 odstotka. Domača potrošnja je zabeležila skromno 0,1-odstotno rast, medtem ko je izvoz porasel za 3,9 odstotka, rast uvoza pa je bila nekoliko nižja, in sicer 2,3-odstotna.
Končna potrošnja je v zadnjem četrtletju zrasla za 2,4 odstotka, a so bruto investicije v istem obdobju upadle za 7,6 odstotka. Še posebej je izstopalo zmanjšanje investicij v osnovna sredstva, ki so se zmanjšale za 5,2 odstotka, kar pomeni že tretje zaporedno četrtletje upada.
Potrošnja gospodinjstev je v zadnjem četrtletju leta 2024 zabeležila 1,2-odstotno rast, pri čemer so izdatki za storitve izstopali s 2,1-odstotno letno stopnjo rasti.
Prva ocena gibanja BDP temelji na združevanju četrtletnih podatkov, podrobnejša letna ocena pa bo na voljo konec avgusta.
