Tekoči račun plačilne bilance je v letu 2024 izkazoval presežek v višini 3,3 milijarde evrov, kar predstavlja povečanje za 400 milijonov evrov v primerjavi s prejšnjim letom. Po podatkih Banke Slovenije, objavljenih v publikaciji Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, sta blagovna in storitvena menjava skupaj ustvarili presežek v višini 4,3 milijarde evrov, kar je 300 milijonov evrov več kot leto prej.
Blagovna menjava je lani dosegla presežek 700 milijonov evrov, kar predstavlja rast za 200 milijonov evrov glede na leto 2023. Izvoz se je povečal za 1,9 odstotka, uvoz pa za 1,3 odstotka, pri čemer je pokritost uvoza z izvozom znašala 101,6 odstotka. Presežek v storitveni menjavi je dosegel 3,6 milijarde evrov, kar je le 37 milijonov evrov več kot predhodno leto. Izvoz storitev se je povečal za 4,9 odstotka, medtem ko se je uvoz povečal za 6,6 odstotka. Največji presežek je bil zabeležen pri transportnih storitvah, sledile so storitve potovanj in gradbene storitve.
Na področju primarnih dohodkov je pri dohodkih od kapitala nastal primanjkljaj v višini 1,1 milijarde evrov, medtem ko so dohodki od dela in drugi primarni dohodki prispevali presežek v višini 500 milijonov evrov.
V zadnjih 12 mesecih sta saldi tekočega in kapitalskega računa izkazovala 3,2 milijarde evrov neto financiranja tujine, kar se je odrazilo v presežku finančnega računa v višini 2,2 milijarde evrov. Največ neto prilivov je bilo v obliki gotovine in vlog (2,5 milijarde evrov) ter neposrednih naložb (500 milijonov evrov). Analiza neposrednih naložb je pokazala, da so se domače naložbe v tujini povečale za 700 milijonov evrov, tuje naložbe v Sloveniji pa za 1,2 milijarde evrov.
Največji neto odliv finančnega računa so predstavljali vrednostni papirji (3,5 milijarde evrov), sledila so posojila (1,3 milijarde evrov) ter rezervna imetja (600 milijonov evrov). Bruto zunanji dolg je decembra 2024 znašal 59,3 milijarde evrov, kar je 1,5 milijarde evrov več kot leto prej, vendar je bil za 7,2 odstotka nižji od bruto domačega proizvoda, izraženega v tekočih cenah.
Neto dolg do tujine je v zadnjih štirih letih vztrajno padal in je decembra 2024 znašal -8,1 milijarde evrov, kar pomeni, da Slovenija do tujine izkazuje neto upniško razmerje. Medtem ko je država ostala neto zadolžena v višini 17,2 milijarde evrov, kar je podobno kot leto prej, so preostali sektorji, z izjemo kapitalsko povezanih podjetij, ostali neto upniki tujine.
