Povprečni stroški dela za zaposlene in samozaposlene so v letu 2023 znašali 2854 evrov na mesec, kar predstavlja 9,8-odstotno rast na letni ravni. Skupna zaposlenost se je povečala za 1,6 odstotka, skupni stroški dela pa za 11,7 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Število zaposlenih se je lani povečalo za 10.107 oseb oziroma za 1,2 odstotka, kar je manj kot leta 2022, ko je rast znašala 2,6 odstotka. Največji porast so beležili v proizvodnji drugih plovil in vozil (+18,3 odstotka), sledi dejavnost dajanja v najem in zakup (+12,9 odstotka), računalniško programiranje in druge informacijske dejavnosti (+9,2 odstotka) ter dejavnosti potovalnih agencij (+8,3 odstotka).
Na drugi strani so največji upad zaposlenosti zabeležili v proizvodnji usnja in sorodnih izdelkov (-10,2 odstotka), proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (-6,0 odstotka) ter v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (-5,0 odstotka).
Povprečni stroški dela so se v letu 2023 povečali v skoraj vseh dejavnostih. Največjo rast so zabeležili v proizvodnji pijač in proizvodnji tekstilij (obe +16,8 odstotka), sledijo dejavnosti potovalnih agencij (+16,4 odstotka) ter zračni promet (+14,7 odstotka). Edini padec so zaznali v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (-3,1 odstotka).
Stroški samozaposlenih narasli za skoraj petino
Število samozaposlenih je naraslo za 7641 oseb oziroma za 3,6 odstotka, kar je nekoliko manj kot leta 2022 (+4,3 odstotka). Največji porast so beležile druge raznovrstne poslovne dejavnosti (+9 odstotkov) in strokovne, znanstvene ter tehnične dejavnosti (+8,5 odstotka). Na drugi strani se je število samozaposlenih v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu zmanjšalo za 1 odstotek.
Samozaposleni si večinoma ne izplačujejo plač, ampak dohodek ustvarjajo na podlagi vloženega dela in kapitala. V letu 2023 so ustvarili 4,5 milijarde evrov raznovrstnega dohodka (+2,4 odstotka glede na leto prej), njihovi stroški dela pa so narasli na 4,9 milijarde evrov (+17,9 odstotka).
Raven izobrazbe ostaja ključni dejavnik pri razlikah v stroških dela. Leta 2023 so stroški dela za osnovnošolsko izobražene znašali 55 odstotkov, za srednješolsko izobražene pa 66,9 odstotka stroškov dela za visokošolsko izobražene. Razlike so se v primerjavi z letom 2022 nekoliko zmanjšale.
Stroški dela za ženske so bili lani v povprečju za 4,6 odstotka nižji kot za moške. Ta razlika se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 0,7 odstotne točke.
Podatki kažejo na nadaljnjo rast stroškov dela in števila zaposlenih, ob tem pa ostajajo izrazite razlike med dejavnostmi, stopnjami izobrazbe in spoloma.
