Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji znižal vse tri glavne evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Gre za tretje zaporedno znižanje in četrti rez od junijskega preobrata v denarni politiki. Depozitna obrestna mera, ki je ključna za denarno politiko, bo po novem znašala tri odstotke. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila bosta znašali 3,15 oziroma 3,40 odstotka. Nove stopnje bodo začele veljati 18. decembra.
Inflacija in gospodarska rast pod drobnogledom
ECB je poudarila, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Čeprav je letna inflacija v območju evra v zadnjih mesecih nekoliko narasla, je takšno gibanje pričakovano. Banka je znižala napovedi inflacije za leto 2024 in 2025 na 2,4 % in 2,1 %, medtem ko ostaja napoved za leto 2026 pri 1,9 %.
Vzporedno z inflacijskimi napovedmi je ECB znižala tudi pričakovanja za gospodarsko rast. Za letošnje leto je napoved znižala na 0,7 % (s prvotnih 0,8 %), za leto 2024 na 1,1 % (s 1,3 %), za leto 2026 pa na 1,4 % (s 1,5 %). V letu 2027 naj bi gospodarska rast ostala pri 1,3 %.
ECB opozarja, da gospodarski obeti za evrsko območje ostajajo negotovi. Med glavnimi tveganji so zunanji dejavniki, kot so napovedane dodatne carine s strani novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ter notranja politična nestabilnost v Nemčiji in Franciji.
Analitiki pričakujejo, da bo ECB zaradi slabih gospodarskih obetov in tveganj nadaljevala z rahljanjem denarne politike tudi v letu 2025. Kljub temu ECB vztraja, da ne bo vnaprej napovedovala prihodnjih ukrepov, temveč se bo o njih odločala sproti na podlagi aktualnih podatkov.
