Poletje odpira novo sezono festivalov in dogodkov na prostem, katere nepogrešljivi del je velikokrat tudi hoško podjetje Expo Biro. Slednji se že več kot 34 let ukvarjajo s široko paleto storitev, ki so nepogrešljive za izvedbo vrhunskih dogodkov, naj gre za koncerte, sejme, športne prireditve ali zasebne zabave. Z dolgoletnim direktorjem Radom Vračkom in prokuristom Mihom Železnikom smo se pogovarjali o trenutni situaciji na tržišču, načrtih za naprej, pa tudi o izzivih poslovnega okolja v Sloveniji.
Industrija srečanj je v času koronakrize utrpela velik udarec. Kako ste okrevali, in kakšne rezultate beležite danes?
Rado Vračko: Sicer smo res najbolj prepoznavni po šotorih za dogodke, a vendar je nabor naših produktov zelo velik. Poleg velikih šotorov za dogodke, delamo še industrijske hale, ki so lahko industrijski šotori ali pa skladiščni šotori, po želji tudi velike industrijske hale. Zase proizvajamo tudi razne izdelke iz platna, kot so šotorska platna za industrijske skladiščne šotore. Veliko proizvajamo tudi za tujino, saj izvažamo v Avstrijo, Nemčijo in Francijo. Posojamo tribune in gradbene odre, izvajamo pa tudi montažne storitve. V času korone sta bila najbolj prizadeta oziroma povsem ustavljena programa izposoje tribun in šotorov za dogodke. Takrat smo v tem segmentu ostali čez noč brez posla in evidentno se je pokazalo, kako koristno je, da imamo v hiši več programov, saj smo vse sile usmerili v druge programe. Zelo smo se fokusirali na program Industrijskih objektov, ki je tudi zelo zrasel. Ko so se dogodki v drugi polovici leta 2022 odprli, pa vse do danes, je povpraševanje veliko. Ljudje so bili željni raznoraznih dogodkov, tako da se je tržišče po koncu koronskih omejitev na tem segmentu močno okrepilo.
Miha Železnik: Tudi montažne storitve v tujini so se v času koronakrize popolnoma ustavile. Pred letom 2020 smo, kar s tremi dodatnimi skupinami in 20-imi ljudmi opravljali montažne storitve za dogodke v tujini. V času epidemije tega dve leti nismo izvajali, posledično pa smo morali zmanjšati tudi število zaposlenih v tem programu. Šotore pa ponujamo tudi v maloprodaji. Gre za manjše, lažje sestavljive šotore, kjer ni potrebna monterska ekipa. Kupujejo jih predvsem gostinci in podjetja, ki jih potrebujejo za promocijo na sejmih oziroma dogodkih.
Veliko podjetij se ukvarja z izzivi, ki jih prinaša energetska kriza. Kako pa ste se v Expo Biro prilagodili razmeram na trgu?
Rado Vračko: Expo Biro ni energetsko intenzivno podjetje. Še največ energije trošimo pri proizvodnji platen, saj imamo varilne stroje, ki porabijo veliko energije. Sicer pa je energija pri nas zelo majhen strošek, tako da nima večjega vpliva na naše poslovanje. Seveda se nam je energija podražila, kar je vplivalo na stroške in nadaljnje kalkulacije, toda kljub vsemu ni imelo kakšen večji vpliv na poslovanje. Večje izzive imamo z gospodarskim ohlajanjem in visokimi bančnimi obrestmi, kar najbolj občutimo na področju industrijskih objektov. Med pandemijo koronavirusa je ta segment našega poslovanja zelo zrasel in obseg prodaje iz tega programa je postal največji. Lani smo že občutili upad naročil, letos pa se trend nadaljuje. Podjetja sicer še naročajo manjše skladiščne šotore, kakšnih večjih objektov pa je manj. Nek manko pa je zagotovo povezan tudi s pridobitvijo gradbenih dovoljenj, spremembo prostorskih aktov, kar v Sloveniji traja zelo, zelo dolgo in predstavlja velik problem za gospodarstvo.
Tudi na področju zaposlovanja se številna podjetja soočajo z mankom delovne sile. Kako pa se vi spopadate s primanjkljajem ponudbe na trgu dela?
Rado Vračko: S pomanjkanjem delovne sile se konstantno soočamo, toda stvari obvladujemo. Želeli bi zaposliti več montažerjev, a jih je težje najti. Na trgu dela se pozna bližina Avstrije, kamor številni odhajajo dnevno na delo. To vrzel polnimo s tujci iz Bosne in Hercegovine in Srbije, s katerimi smo zelo zadovoljni. Pri delovni sili v proizvodnji pa nimamo težav, saj imamo z dobrimi delavci popolnjena vsa razpoložljiva mesta.
Kako je mogoče, da tujci na delovna dovoljenja čakajo nedopustnih 12-mesecev. Gre za lose-lose situacijo, kjer prav vsi akterji v verigi izgubljajo. To, kar se trenutno dogaja, je prava tragedija.
Velik poudarek v sodobnem poslovnem okolju je tudi na digitalizaciji in vpeljavi pametnih tehnologij za optimiziranje delovnih procesov. Kako pa se v Expo Biro soočate s temi izzivi?
Miha Železnik: V podjetju dajemo velik poudarek digitalizaciji. Sodelujemo z zunanjim razvojnikom, ki razvija naš interni sistem za vodenje projektov. Prizadevamo si, da bi vzpostavili stično točko, kjer bi tehnika in komerciala, pa tudi računovodstvo pridobili ključne informacije za realizacijo posameznega projekta.
Rado Vračko: V podjetju imamo sistem, ki nam nedvomno služi, vendar imamo še nekaj manevrskega prostora za izboljšave, saj delujemo v specifični dejavnosti, takšnega programa pa na tržišču še ni. Kot je že Miha poudaril je ta proces živa stvar, tako da zmeraj kaj dodamo, odvzamemo, poenostavimo itd. Ustaljen delovni proces želimo poenostaviti in zmanjšati birokracijo na minimum ter povečati učinkovitost.
Ali v prihodnjem obdobju načrtujete, kakšne investicije?
Rado Vračko: Večjih investicij ne planiramo, manjša vlaganja pa moramo konstantno investirati v opremo – kupujemo nove šotore za dogodke ali druge objekte, ki jih kasneje dajemo v najem. Sicer pa sledimo novitetam na tržišču in spremljamo trende, da lahko še naprej izpolnimo pričakovanja naših kupcev.
Miha Železnik: V načrtu smo imeli večjo investicijo, a nismo pridobili delež sofinanciranja, tako da se potem za naložbo nismo odločili. Velike investicije brez subvencij so v naši branži, kjer je dodana vrednost relativno majhna, precej tvegane. Kasneje se je tudi tržišče ohladilo, tako da smo se odločili, da z naložbo počakamo.
Rado Vračko: Želeli smo preurediti svojo proizvodnjo, toda kasneje ugotovili, da smo v bistvu prostorsko omejeni zgolj pri enem produktu, tako da smo začasno širitev ustavili, a načrti za naprej ostajajo. Ta lokacija je krasna. Imamo veliko parcelo in dovolj prostora za nove investicije, nove prostore in razširitev.
Veliko prometa ustvarite tudi na tujih trgih. S kakšnimi izzivi in težavami se ukvarjate v domačem poslovnem okolju, ki jih v tujini ne poznajo?
Rado Vračko: En zakon je res zelo vplival na naše poslovanje. To je zakonodaja o izvajanju čezmejnih storitev. Delo v tujini je s spremembo zakona postalo veliko bolj obremenjeno. Močno smo se zavzemali , da zakona ne bi potrdili. Negodovali smo in bili jezni, ampak s strani pristojnih ni bilo nobenega posluha. Država je spremenila pogoje dela in to smo enostavno morali sprejeti. Takrat smo se zgledovali po sosednjih državah in potrdim lahko, da so pogoji na Hrvaškem in v Avstriji boljši. Večkrat so nas že vprašali, ali razmišljamo o selitvi dejavnosti v tujino, vendar zaenkrat ostajamo doma. Moram pa priznati, da so spremembe, ki nam otežujejo delo, postale neke vrste stalnica. Na primer strošek bolniške se je podaljšal iz 20 delovnih dni na 30, pa evidenca delovnega časa itd. Od države bi pričakovali več ukrepov, ki bi nam olajšali delo in poenostavili postopke. Birokracija je velik problem, pa tudi pridobivanje ustreznih dovoljenj, sploh sedaj ko večina upravnih enot stavka. Kako je mogoče, da tujci na delovna dovoljenja čakajo nedopustnih 12-mesecev. Kljub vsem naporom, ki jih porabimo, da najdemo ustrezen kader v tujini, ga brez dovoljenj ne moremo zaposliti, ne moremo optimalno zagotavljati svojih storitev oziroma pridobiti novih poslovnih priložnosti. Tako izgubljamo dohodek, posredno pa tudi država izgublja proračunska sredstva, ki bi jih pridobila iz naslova obveznih davkov in dajatev. Gre za lose-lose situacijo, kjer prav vsi akterji v verigi izgubljajo. To, kar se trenutno dogaja, je prava tragedija.
Kaj pa so vaši predlogi, za bolj konkurenčno gospodarstvo?
Rado Vračko: Zagotovo bi si želeli, da bi bili stroški dela manj obremenjeni. V Sloveniji je ta strošek relativno visok, tisti neto, ki ga delavec dobi na račun, pa je delavcu premajhen. Saj o tem govorimo že dolgo časa, vendar zagotovo bi bilo vredno razmisliti o nekaterih razbremenitvah – tako bi podjetja imela več delavcev na voljo, saj dvomim, da se iz užitka dnevno vozijo v Avstrijo v službo, ampak ker tam bolje zaslužijo. Dodatno bi lahko skrajšali birokratske postopke in jih poenostavili, da bi se podjetja lahko čim več časa posvečala »core business-u«.
