Zaključki zadnjega Poročila o produktivnosti 2023, ki ga je pred kratkim objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj RS dajejo pomembne smernice nadaljnega razvoja slovenskega gospodarstva na področju zelenega prehoda in digitalizacije.
Poročilo jasno izpostavlja, da se bo pomen hitrosti in intenzivnosti pametne in zelene preobrazbe v prihodnje zaradi zunanjih dejavnikov oz. megatrendov še povečal, pri tem pa izstopajo:
Demografska gibanja: v zadnjem desetletju se je število prebivalcev v starosti 20–64 let zmanjšalo za 67 tisoč, torej v povprečju za 7 tisoč letno, projekcije, pri katerih se upošteva zmerni neto selitveni prirast, pa kažejo, da se bo njihovo število do leta 2030 zmanjšalo še za 43 tisoč, do leta 2050 pa za 119 tisoč glede na leto 2022. Demografska gibanja so eden glavnih razlogov za veliko pomanjkanje delovne sile, kar bo v prihodnje postalo še izrazitejše in bo torej postalo naša nova stalnica. Sposobnost zagotavljanja in strateškega upravljanja človeških virov bo tako v prihodnje še precej bolj kot doslej eden ključnih strukturnih dejavnikov konkurenčnosti Slovenije.
Digitalni prehod: Potencialna izpostavljenost Slovenije avtomatizaciji delovnih mest, tudi ob upoštevanju vpliva umetne inteligence, se je tako kot v drugih državah še povečala, na 31 %, kar je šesta najvišja izpostavljenost med državami EU. Po drugi strani nove omogočitvene tehnologije, vključno z generativno umetno inteligenco, pomenijo priložnost, saj ne samo ocene glede prihodnosti, ampak tudi empirične študije preteklih gibanj vse bolj potrjujejo, da imajo pozitiven učinek na produktivnost, če se uvajajo: celovito, z uporabo več komplementarnih tehnologij in ob podpori ustreznega usposabljanja, ter pospešeno, saj so ocenjene koristi večje v bolj ambicioznih in razvitih državah.
Zeleni prehod: Posledice podnebnih sprememb, kot so poplave, suše ali požari, postajajo vse očitnejše, pogostejše in tudi intenzivnejše, kar ima poleg katastrofalnega vpliva na življenje in blaginjo ljudi tudi neposreden vpliv na poslovanje številnih gospodarskih dejavnosti.
Zeleni prehod bo zato treba v naslednjih letih pospešiti, pri tem pa se bo spremenila med- in znotrajsektorska struktura gospodarstva: z umikanjem rjavih tehnologij in dejavnosti, prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitvijo dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na izboljšanje okolja. Zadnje tako postaja priložnost za inovacije, razvoj in posledično vir novih konkurenčnih prednosti, kar bo uspelo predvsem tistim, ki so pri zeleni preobrazbi bolj ambiciozni.
UMAR kreatorjem razvojne politike za pospešitve prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo priporoča številne takojšnje ukrepe. Več o teh ukrepih lahko preberete v naslednjem članku.
