Pogovor z Jasno Dominko Baloh, ustanoviteljico in direktorico DOBA Fakultete.
DOBA Fakulteta je začela svojo prihodnost in prihodnost svojih študentov ustvarjati leta 2003. S sodobnimi programi in načini študija že 20 let odpirajo nove perspektive, karierne in razvojne možnosti za študente in diplomante kakor tudi za organizacije, v katerih so zaposleni.
Čestitke ob 20. obletnici DOBE. Gre za zavidljivo dolgo obdobje, ki pa je imelo, kot ste sami dejali, veliko vzponov in padcev. Kateri so bili tisti izzivi, s katerimi ste se soočili kot podjetnica?
DOBA Fakulteta je začela svojo prihodnost in prihodnost svojih študentov ustvarjati leta 2003. S sodobnimi programi in načini študija že 20 let odpiramo nove perspektive in karierne možnosti za študente in diplomante kakor tudi za podjetja, v katerih so zaposleni.
Z online študijem smo v Sloveniji povečali dostopnost, fleksibilnost in kakovost visokošolskega izobraževanja. V prihodnost naravnan način razmišljanja in delovanja je prinesel rezultate, na katere smo ponosni: 11 akreditiranih visokošolskih študijskih programov, s katerimi smo prisotni v Sloveniji in na tujih trgih.
Odličnost visokošolske ustanove se meri po kakovosti znanja njenih diplomantov in posledično njihovi zaposljivosti, tako je tudi na naši fakulteti. Zato so pravi zmagovalci našega delovanja naši diplomanti, skoraj 5000 jih je že; ti si z novimi znanji in kompetencami tlakujejo lastno pot do uspeha. Kar 77 % naših diplomantov po diplomi napreduje v karieri, menja službo, prejema višjo plačo ali napreduje. In na to smo na fakulteti najbolj ponosni, to je hkrati tudi spodbuda za naše nadaljnje delo.
Izobraževalna odličnost na DOBA Fakulteti ni naključje, je rezultat iskrenega namena, da smo vedno boljši in da nismo zadovoljni s povprečjem. Omogoča in spodbuja jo agilna in inovativno naravnana organizacijska kultura, nenehna skrb za spremljanje in razvoj kompetenc visokošolskih učiteljev in strokovnih delavcev, vpetost v mednarodno, nacionalno in lokalno okolje ter razvojno in raziskovalno delo.
In za to se je bilo vredno truditi 20 let, uspešno zgodbo DOBA Fakultete smo sooblikovali vsi, motivirani sodelavci, odlični profesorji, online mentorji in partnerji, študenti, diplomanti ter podjetja.
A ni bilo zmeraj lahko, če bi v politiki prepoznavali prednosti zasebnega visokega šolstva, bi lahko bil naš prispevek k družbenemu razvoju še večji. Znanje je namreč javno dobro.
Ko se sedaj ozrete nazaj, bi kaj spremenili oziroma naredili drugače?
Vizija, ki smo si jo skupaj zastavili s sodelavci in jo skupaj uresničujemo, je prava, to dokazuje zanimanje za naše študijske programe, zadovoljni diplomanti in zadovoljni delodajalci.
Danes nam zaupa več kot 1800 študentov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, kar 46 % jih dela v 46 državah sveta. Smo največji zasebni visokošolski zavod v Sloveniji in prepričana sem, da sodimo med najuspešnejše. Smo in želimo tudi v prihodnje biti fakulteta, ki vidi dlje. Ne, nič ne bi naredili drugače, imeli smo jasne cilje, ki smo jih skupaj uresničevali, nobene velike napake nismo naredili, tako bomo delali tudi naprej.
Dokazali ste, da ste odlična podjetnica in direktorica. Kdo pa je Jasna Dominko Baloh, ko ni v tej funkciji? Iz česa črpate moč?
Prva leta delovanja fakultete so bila polna izzivov, vzpostavljali smo sistem, standarde kakovosti, organiziranost, ki v ospredje postavlja študenta. K sodelovanju smo želeli privabiti agilne sodelavce, ki so želeli delati v zmagovitem timu in uresničevati svoje osebne cilje in cilje fakultete.
Priznati moram, da so bili cilji DOBE vrsto let v ospredju, vendar pa svojih osebnih ciljev nisem nikoli v celoti zanemarila. Vsa leta sem se zavedala, da moram skrbeti tudi zase. Energijo mi daje druženje s prijatelji, redna fizična aktivnost, pohodi v hribe, slikanje, morje, igranje golfa, potovanja …, interesov in ciljev je toliko, da jih bom težko uresničila v tem življenju. Ne pozabljam niti na drobne ženske radosti, kot so npr. klepeti ob kavici in nakupi ter še dve krasni vnukinji mi lepšata dneve.
Biti hkrati podjetnica, soproga in mati ni lahko. Zdi se, da vas nič ne more ustaviti. Vas je v življenju česa strah?
Seveda, strah je prisoten, strah me je predvsem nepoštenosti, neetičnosti, s katero se danes pogosto srečujemo v družbi. Za Slovence je že tako pregovorno značilno, da ne maramo uspehov drugega, da si raje nagajamo, kot pomagamo, da ne znamo in ne želimo sodelovati, se povezovati. Tega je žal veliko tudi v akademskem svetu.
Nekoč ste v nekem intervjuju dejali, da vedno iščete nove izzive in imate ogromno idej. Kaj je tisto, česar vam še ni uspelo uresničiti, pa bi si želeli tako na poslovnem kot osebnem področju?
Res je, sem človek idej, inovacije so moja in naša prioriteta. Veliko idej mi je uspelo uresničiti, nekatere v celoti, nekatere delno, nekatere niso uspele. V poslovnem svetu je to običajno in tega se moramo zavedati. Morda bi lahko več dosegli pri prepoznavnosti fakultete na nekaterih daljnih trgih, a nam to ni uspelo v celoti, čeprav danes študira na fakulteti 46 % študentov, ki živijo in delajo v tujini.
Trenutna situacija v Sloveniji in po svetu nam vnaša negotove občutke. Kako pa vi vidite prihodnost?
Vsako obdobje delovanja naše fakultete je prinašalo nekaj posebnega, tudi negotovosti in tako bo najbrž tudi v prihodnje. Na fakulteti spremljamo svetovne trende na vseh področjih delovanja, smo fleksibilni in sposobni hitrega prilagajanja. Vodijo nas razmisleki, kakšna bo vloga menedžerja v prihodnosti, katere kompetence bo moral imeti razvite za konkurenčnost podjetja in za voditeljstvo. V podjetjih pri iskanju novih sodelavcev vedno večji poudarek ob pričakovanih strokovnih znanjih dajejo čustveni inteligenci in kreativnosti. In prav razvoju mehkih kompetenc posvečamo v programih DOBA Fakultete veliko pozornost. To so vedoželjnost, timsko delo, empatičnost, nenehno učenje, reševanje problemov in konfliktov, sodelovanje, pozitivna naravnanost, inovativnost in prilagajanje spremembam.
Študente izobražujete za poklice prihodnosti. Bi lahko izpostavili, v katero smer se svet razvija in kakšni poklici bodo v prihodnosti iskani?
Da, točno tako, v času nenehnih sprememb v svetu na fakulteti stojimo pred veliko odgovornostjo, kako študente pripraviti na prihodnost, na skupno razmišljanje o kakovosti življenja in o trajnostnih vidikih našega življenja in dela. V ospredju je tudi skrb za okolje, zato, da bi tudi prihodnje generacije na tem čudovitem planetu kakovostno živele in ustvarjale.
Trg dela se spreminja, vanj se vključujejo mladi z nekoliko drugačnimi vrednotami. Umetna inteligenca je pravi šok, ki bo izjemno vplival tudi na kreativna delovna mesta. Predvsem se bo treba v prihodnosti še hitreje prilagajati in slediti spremembam na vseh področjih delovanja tako v podjetjih kot v javni upravi.
Kakšen nasvet bi dali vsem, ki (še) ne upajo stopiti na samostojno poslovno pot oziroma se kot podjetniki trenutno soočajo z izzivi, iz katerih ne vidijo izhoda?
Potrebno je veliko navdušenje in veselje nad področjem, s katerim se želi nov podjetnik ukvarjati. To ni služba, to je način življenja. A pridobivati nova znanja in kompetence ob praktičnih izkušnjah, to je v prvem obdobju delovanja podjetja pomembnejše od finančnih koristi. Le takšen pogled zagotavlja dolgoročen razvoj podjetja, tudi osebni in profesionalni razvoj podjetnika.
Katera misel bi vas, vaše življenje oziroma poslovno pot najbolje opisala oziroma ste se po njej ravnali?
Vsak menedžer, tudi jaz, se ukvarja z vprašanjem, v čem je skrivnost dolgega, uspešnega in srečnega življenja. Držim se načela, da ne zavidam drugim, da sodelujem z zaupanja vrednimi ljudmi, sama delam to, kar je potrebno in kar je moja odgovornost, in kljub problemom poskušam ohraniti vedrino.
