Na razpis v okviru Čezmejnega programa Interreg Slovenija-Avstrija za novo programsko obdobje 2021-2027 je prispelo 36 projektnih predlogov, od tega je odbor 12. 7. 2023 potrdil 19 projektov. V odobrenih projektih sodeluje 42 slovenskih in 42 avstrijskih projektnih partnerjev.
V nadaljevanju predstavljamo oba odobrena projekta ŠGZ:
Projekt SKILLS+
Razvojni trendi in krize zadnjih let so doprinesle k pomanjkanju delovne sile na območju celotne
Evropske unije. Poleg pomanjkanja, pa dodaten problem predstavlja tudi neustrezno kvalificirana
delovna sila ter razkorak med znanjem in veščinami mladine, glede na potrebe na trgu delovne sile.
Izobraževalne institucije niso sposobne dovolj agilno odgovarjati na hitro spreminjajoče se razvojne
trende, ki so del zelenega in digitalnega prehoda, preobremenjeni pa so tudi zaposleni v podjetjih, ki
le stežka sledijo vsem tehnološkim novostim, spremenjenemu načinu (digitalnega) komuniciranja in
dodatnim zadolžitvam, ki nastajajo v podjetjih, zaradi vse večje potrebe po družbeni odgovornosti in
trajnostnem razvoju. Zato predlagamo projekt Skills+, s katerim bomo izboljšali vajeniški sistem
izobraževanja v Sloveniji in Avstriji za podjetja iz Podravja in Avstrijske Štajerske v kovinski in elektro
industriji, preko i) izmenjave dobre prakse za razvoj dodatnih praktičnih kompetenc na podlagi
medpodjetniškega sodelovanja (model ABV), ii) opolnomočenja kadrovskih služb, da bodo pridobili
spretnosti in orodja, ki so potrebna za izboljšanje procesa rekrutiranja vajencev in vajenk ter nove
delovne sile iii) nadgradnje vsebin v vajeniških načrtih, ki se skladajo z najnovejšimitehnološkimi in
razvojnimi trendi v skladu s prehodom v digitalno in zeleno/krožno gospodarstvo.
Učinki projekta so usmerjeni v podjetja v kovinski in elektro industriji, tehniške šole, ki sodelujejo v
vajeniškem sistemu, združenja ter zbornice, ki sooblikujejo vsebine na področju vajeniškega
izobraževanja in predstavnike države, ki preko zakonodaje vplivajo na izvajanje in učinkovitost
vajeniškega sistema, predvsem pa na mlade, ki predstavljajo kadrovski potencial za kovinsko in
elektro industrijo v naslednjih letih. Za dosego učinkov bomo v okviru pilotne akcije testirali model
ABV v Sloveniji, to je model dodatne kvalifikacije za vajence, v okviru katerega pridobijo mladi
dodatne praktične izkušnje rokovanja z naprednimi tehnologijami ter strokovno specifična znanja
relevantna za kovinsko in elektro industrijo. Skupaj z izbranimi podjetji v kovinski in elektro industriji
iz čezmejnega območja (Podravje – Avstrijska Štajerska), v sodelovanju s šolami, ki so vključene v
vajeniški sistem, bomo posodobili vajeniške načrte z naprednimi vsebinami za razvoj socialnih
spretnosti, znanja tehnične angleščine, digitalnih kompetenc in kompetenc, ki omogočajo izvedbo
projektov za prehod v krožno gospodarstvo. Posodobljene vsebine bomo testirali v izbranih pilotnih
podjetjih skupaj z vajeniškimi mentorji. Nadalje bomo pripravili in izvedli skupno usposabljanje za
kadrovnike, na katerem jim bomo na interaktiven način predstavili orodja za pomoč pri pridobivanju
mladih kadrov in jim omogočili čezmejno izmenjavo znanj.
Projekt predvideva fleksibilno vključevanje vseh relevantnih deležnikov na področju vajeniškega
izobraževanja na čezmejnem območju, pri čemer stremimo k oblikovanju dolgoročne sektorske
čezmejne mreže. Področje kadrov je na območju Podravja in Avstrijske Štajerske še posebej pereče,
zaradi pretežnega odhoda mladih iz Slovenije v Avstrijo, kovinska in elektro branža pa sta močno
zastopani na obeh koncih. Tako avstrijski kot slovenski partnerji stremimo k uravnoteženem
izboljšanju delovanja vajeniškega sistema in kompetenc mladih, da bomo lahko konkurenčno sledili
globalnim trendom.
Te vrste projektnih aktivnosti na predlaganem čezmejnem območju še niso bile izvedene in v celoti
predstavljajo nov, dolgoročen model sodelovanja na področju vajeniškega izobraževanja oziroma
razvoja kadrov v kovinsko predelovalni in elektroindustriji.
Projekt H2GreenFuture
Klimatske spremembe vedno bolj spreminjajo naš vsakdan, povečuje se število naravnih katastrof,
podatki za čezmejno regijo pa kažejo, da je le-ta še izraziteje ranljiva. Potreba po zmanjšanju emisij
toplogrednih plinov in po prilagoditvah gospodarstva in družbe na nove nizkoogljične tehnologije, kot
so vodikove tehnologije, je nujna, če želimo ohraniti naravno okolje in biotsko pestrost kot jo
trenutno še poznamo. Za razvoj vodikovih tehnologij pa bo potrebno integrirano delovanje vseh
akterjev v verigi vrednosti v Sloveniji in Avstriji kot tudi čezmejno. Vodikove tehnologije omogočajo
tudi veliko aplikacij v podjetjih iz različnih sektorjev, a je potrebno naprej razviti pilotno
infrastrukturo, ki bo omogočala prenos tehnologij v realno okolje. Pri tem je ključnega pomena tudi
razvoj znanj in spretnosti v podjetjih in med mladimi, da bo razkorak med potrebami gospodarstva in
stanjem na trgu dela manjši, še posebej za poklice prihodnosti. Nenazadnje, izgradnja celovitega
inovacijskega ekosistema mora temeljiti na stabilnem in transparentnem zakonodajnem okviru, ki bo
spodbujal tudi čezmejno sodelovanje. Projekt H2GreenFUTURE naslavlja opredeljene izzive v procesu
razvoja vodikovih tehnologij za prehod v ogljično nevtralno družbo v Sloveniji in Avstriji, s ciljem
postaviti temelje za čezmejni inovacijski ekosistem za razvoj vodikovih tehnologij z obravnavanjem in
vključevanjem vseh pomembnih akterjev iz četverne vijačnice.
Vzporedno z izvajanjem pilotnega projekta, na podlagi katerega bomo identificirali pravne, varnostne
in tehnološke ovire pri razvoju vodikovih tehnologij na čezmejnem območju, bomo pripravili in
simulirali H2 regulatorni peskovnik, ki bo dolgoročno omogočil vzpostavitev zakonodajnega in
regulativnega okvira, ki bo spodbujal naložbe v vodikove tehnologije in njihov prodor na trg. Z vidika
ozaveščanja in prenosa znanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom bomo vzpostavili
podatkovno bazo vodikovih tehnologij, ki bo dopolnjevala obstoječo B2B platformo H2GreenTech
Vodikovega centra. Oblikovali bomo H2GreenFUTURE usposabljanje za tehnično in raziskovalno
osebje v podjetjih, vsebine za relevantne študijske predmete ter za delavnice za dijake.
Projektne aktivnosti naslavljajo tri ključne stebre za trajnostni preboj vodikovih tehnologij na
čezmejnem območju; raziskave in inovacije, znanje in kompetence ter uvajanje testnih mehanizmov,
ki omogočajo razvoj in ustrezno prilagoditev zakonodaje za spodbujanje revolucionarnih inovacij. V
projektu je predvideno kontinuirano čezmejno sodelovanje vseh vključenih partnerjev in intenzivno
posvetovanje z vsemi relevantnimi deležniki, pri čemer se poslužujemo inovativnih pristopov kot so
pilotno-demonstracijske aktivnosti, regulatorni peskovnik in kombinacija digitalnega in klasičnega
izobraževanja.
Aktivnosti v projektu so zasnovane kot nadgradnja oziroma implementacija ključnih ukrepov, ki so bili
predlagani v Akcijskem načrtu za razvoj vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, ki je nastal v okviru
projekta H2GreenTech (Interreg SI-AT).
