Obveščamo vas, da je bil v Državni zbor vložen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, ki je bil uvrščen na sejo Odbora za pravosodje, ki bo dne 5. aprila 2023. Cilj zakona je prilagoditev trenutno veljavne ureditve upravnega spora stališčem sodne prakse, povečanje učinkovitosti odločanja v upravnem sporu ter olajšano obvladovanje reševanja zadev v razumnem roku. V nadaljevanju navajamo nekatere spremembe in dopolnitve, ki jih predvideva predlog sprememb in dopolnitev Zakona o upravnem sporu.
- Ena bistvenih sprememb je ureditev obveznosti izvedbe glavne obravnave. Sprememba sledi sodni praksi, ki sta jo sprejela Vrhovno sodišča in Ustavno sodišče. S tem se določajo izjeme, kdaj bo sodišče lahko odločilo brez glavne obravnave. Slednje bo možno, če med
strankama dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, ni sporno in tudi kadar dejansko stanje je sporno, pri čemer le v zakonsko določenih primerih (npr. odloča le na podlagi listin in soglasje strank, da ni glavne obravnave ali je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo).
- Pravilo senatnega sojenja kot primarna oblika odločanja v upravnem sporu se nadomešča s pravilom odločanja po sodniku posamezniku. Senatno sojenje bi bilo predvideno v naslednjih primerih:
- gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali
- od odločitve o tožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna, oziroma
- če tako določa drug zakon.
Če so ti pogoji izpolnjeni, poda sodnik posameznik, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje, po predlagani ureditvi predsedniku sodišča predlog, da se o zadevi odloča v senatu.
O predlogu bi odločil predsednik sodišča s sklepom, zoper katerega stranke nimajo možnosti pritožbe.
- Predlaga se možnost sodišča, da stranki odredi omejitev obsega in števila vlog ter ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog, ter določi dolžino povzetka.
Predlaga ureditev ima namen skrajšanja in racionalizacije postopka ter spoštovanje načela koncentracije glavne obravnave.
- Predvideva se tudi možnost sodišča, da stranki določi rok, v katerem sme poslati vlogo pred narokom. Če stranka v roku 15 dni ali izjemoma krajšem roku vloge ne pošlje, sodišče vloge ne upošteva.
Sodišče sme stranki omejiti tudi čas podajanja navedb na naroku.
- Na novo je izrecno določeno, da si morajo sodišče in stranke ves čas prizadevati za sklenitev poravnave.
Pri tem je na novo določeno, da se mora pri odločitvi ali naj sklene poravnavo, presoditi tudi morebitne posledice, ki bi jih imela nesklenitev poravnave na javno korist in na trajanje nadaljnjega postopka.
Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje predlogov k priloženim zakonom.
Vaše morebitne pripombe in predloge k predlogom nam lahko posredujete do 3. aprila 2023 na naslov: pravnasluzba@gzs.si.
