Skupina Impol iz Slovenske Bistrice, ki zaposluje več kot 2500 ljudi, je največji predelovalec aluminijevih polizdelkov v Sloveniji, kupcem ponuja valjane in stiskane aluminijeve izdelke z visoko stopnjo dodelave, ki po kakovostnih zahtevah ustrezajo najvišjim standardom. Naročila ji zaupajo tudi predstavniki prestižnih blagovnih znamk iz najzahtevnejših svetovnih industrij, kot so avtomobilska, prehrambna, farmacevtska, letalska, gradnja strojev, transport, gradbeništvo in drugi.
Pri poslovnih procesih pa sledi modelom, ki so usmerjeni h krožnemu gospodarstvu, proizvodnji trajnostnih izdelkov, ki jih je v celoti možno reciklirati, odgovornemu odnosu do narave, okolja in zaposlenih.
Glavna strateška prednost Skupine Impol je raznovrstnost programa predelave aluminija s številnimi procesi njegove obdelave: litje, valjanje, iztiskavanje, vlečenje, kovanje, izsekovanje in nadaljnje obdelave – finalizacija polizdelkov. Hkrati pa ustvarja sinergijske učinke z obvladovanjem drugih področij, ki so podpora predelavi aluminijastih izdelkov. V svetovni predelavi izdelanega primarnega aluminija, ki je v letu 2021 znašala 67,4 milijona ton, je Skupina Impol dosegla 0,40-odstotni delež predelave v primerjavi z na novo izdelanim aluminijem. Skladno s svojimi strateškimi usmeritvami se v Impolu bolj osredotočajo na dodano vrednost izdelkov, čeprav tudi obseg proizvodnje ostaja pomemben dejavnik, saj lahko v procesu masovne proizvodnje fiksne stroške ustrezno obvladujejo le ob zadostnih količinah.
Vse to se odraža tudi v poslovnih rezultatih in finančnih kazalnikih, pove Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor Impola. “Skupina Impol je v letu 2021 dosegla 35,5 milijona evrov čistega dobička ob 845 milijonih evrov prihodkov. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 64.163 evrov. Skupno smo izvozili 94,5 odstotka proizvedenih izdelkov,” našteje Kolmanič in doda, da letos poslujejo skladno z letnim načrtom: “Glede na trenutno stanje lahko rečemo, da bodo rezultati še boljši od teh, ki smo jih dosegli v letu 2021.” Ob čemer dosegajo načrtovane prihodke, medtem ko bodo za količinskim načrtom proizvodnje nekoliko zaostali. Višji prihodki pa so odraz višje dodane vrednosti, ki jo zasledujejo v izdelkih.
Naj srednje veliko podjetje podravske regije 2021: Filo d.o.o.
V zadnjih dveh kriznih letih je ruškemu podjetju s 24 zaposlenimi uspel velik odboj tako pri prihodkih kot pri dobičku.
Tomaž Kolarič je praktično vse od leta 2010 in ustanovitve ruškega podjetja Filo (formalno ima to sedež v Jurčičevi ulici v Mariboru, proizvodnjo pa v prostorih nekdanje Tovarne dušika Ruše) njegov direktor. S sestrskim podjetjem TDR legure, obe sta v lastništvu Daria Gergoleta, ki prihaja iz slovenskega zamejskega kraja Doberdob v Italiji, proizvajata polnjene žice za jeklarsko in livarsko industrijo.
Od leta 2019 imajo v podjetju Filo povsem novo lastno proizvodno linijo, ki je unikatna v svetovnem merilu in razvita tako, da reklamacij praktično ni, na njej proizvajajo izjemno kvalitetno polnjeno žico. Prav tako je ta linija najhitrejša na svetu in omogoča letno proizvodnjo kar 6500 ton. Trenutno v podjetju Filo zaposlujejo 24 ljudi, od teh 18 neposredno v proizvodnji. Želijo nabaviti še eno proizvodno linijo v vrednosti milijona evrov, a čakajo na sprostitev javnih razpisov in na subvencijo gospodarskega ministrstva. S to investicijo bi lahko zaposlili še 10 do 15 ljudi, pri čemer bi dodatno proizvajali povsem nov izdelek.
Njihova proizvodna linija večinoma dela v treh izmenah, občasno pa v dveh. V obdobju epidemije koronavirusa in vojne v Ukrajini pa so močno porasle cene surovin in materialov, ki jih proizvajajo, tako da je podjetje Filo, ki je običajno imelo okrog 10 milijonov evrov prihodkov, lani že doseglo 21,5 milijona evrov prometa, letos pa ga bodo ustvarili okrog 35 milijonov evrov. Temu primerno se jim povečuje dobiček – lani je bilo 1,6 milijona evrov čistega dobička, letos ga bo še nekaj več, s čimer je Filo eno najbolj uspešnih podjetij v podravski regiji.
Naj mikro in malo podjetje podravske regije 2021: Digitalna slikovna diagnostika d.o.o.
Najsodobnejša oprema, strokovni kader in kar se da kratke čakalne dobe so vodilo zaposlenih v Digitalni slikovni diagnostiki.
Začetki enega največjih diagnostičnih centrov v Sloveniji segajo več let v preteklost, ko je dr. Nikša Mudnić na Ptuju začel samostojno delati, najprej z RTG-napravo, kasneje pa je svojo dejavnost uspešno širil. “Podjetje, kot ga poznamo danes, torej Digitalna slikovna diagnostika, je bilo ustanovljeno 2009. leta. Ob upokojitvi sta se dotedanja lastnika umaknila in dejavnost centra prepustila novim ljudem,” pravi Brigitta Kralj, ki je vodenje Digitalne slikovne diagnostike kot direktorica prevzela v začetku letošnjega marca.
Na vprašanje, katere diagnostične storitve ponujajo pacientom, Kraljeva odgovarja: “Naš radiološki center ponuja rentgensko slikanje, ortopan, ultrazvok, magnetno resonanco (MR) in računalniško tomografijo (CT). S tem pokrivamo praktično vsa pomembna področja slikovne diagnostike, ki je danes izjemnega pomena pri ugotavljanju vzrokov zdravstvenih težav in nadaljnjem zdravljenju. Letos smo kupili dve novi napravi, in sicer zelo sodobni RTG- in UZ-napravo, slednji imamo dve, kar nam omogoča številne preiskave. Ves čas skrbimo, da imamo vrhunsko opremo, čeprav je izjemno draga.”
Ptujski diagnostični center obiskujejo, z zdravstvenimi napotnicami ali kot samoplačniki, ljudje iz vse Slovenije. Odločitev za za nekatere kar dolgo pot do Ptuja pa pacienti pojasnjujejo z dejstvom, da tu od naročanja do obravnave ne preteče veliko časa, kar je v zdravstvu izjemnega pomena. “Čakalne dobe so različne, odvisne so od stopnje nujnosti in vrste preiskave. Trenutno je v centru 16 redno zaposlenih, med drugim trije zdravniki, dve medicinski sestri in šest inženirjev radiologije. Vsem strokovnim sodelavcem s področja zdravstva v pomoč pa nas v zaledju dela še pet, kjer opravljamo vse potrebno, da center uspešno deluje. Po potrebi pa sodelujemo tudi z visoko izobraženimi zunanjimi sodelavci,” poudarja direktorica.
Najbolj perspektivno podjetje: Stala Haus d.o.o.
Kot se razlikujejo želje in pričakovanja kupcev se razlikujejo tudi montažne hiše, ki jih doma in v tujini gradi Stela Haus.
“Naš cilj je, da se na trgu predstavimo s kakovostno izdelavo in montažo hiš pa tudi z ustreznim načinom komunikacije s strankami. Zanje si z našo ponudbo izdelkov in storitev prizadevamo ustvariti najboljše pogoje, izpolniti vse njihove zahteve, hkrati pa jih ozaveščamo o prednostih gradnje in bivanja v nizkoenergijskih ali pasivnih montažnih hišah,” pojasni Mitja Žlajpah, direktor prodaje v podjetju, ki je bilo na pobudo sedanjega solastnika in direktorja Vladimirja Šunjka ustanovljeno pred petimi leti in je ob ustanovitvi imelo zgolj dva zaposlena. Danes podjetje Stela Haus, katerega sedež z lastno proizvodnjo je v Lenartu v Slovenskih goricah, tvori 28 zaposlenih. Čeravno domačemu trgu dajejo prednost, ne skrivajo ambicij po tujih trgih. Na nekaterih, predvsem v Avstriji in Švici, so že prisotni, svojo veliko priložnost pa vidijo na nemškem trgu. Tudi zaradi tega, ker je solastnik podjetja Nemec Karlheinz Guggenmos .
Kljub krizi zaradi pomanjkanja surovin in vse dražjih gradbenih materialov in storitev je podjetje v lanskem koronskem letu še povečalo prihodke in pridelalo približno pol milijona evrov čistega dobička. A ambicije so veliko večje, cilji točno določeni in kljub močni konkurenci proizvajalcev montažnih hiš v Sloveniji sebe vidijo kot močnega, predvsem pa kvalitetnega igralca na domačem trgu. Ne nazadnje je, kot pravijo, zdrava konkurenca zmeraj dobrodošla.
Načrtov jim ne manjka. Kratkoročno načrtujejo povečanje proizvodne hale, s čimer bodo, kot pravijo, dodatno prispevali k še bolj kakovostni izdelavi prodajnih produktov. Proizvodnje hiš, kot zatrjujejo, ne bodo povečali na račun kakovosti. “Na trgu ne želimo biti prepoznavni kot največji proizvajalec montažnih hiš, marveč predvsem kot proizvajalec kvalitetnih montažnih hiš,” sklene Mitja Žlajpah.
Naj zaposlovalec podravske regije 2021: Aluminium Kety Emmi d.o.o.
Zametki podjetja Aluminium Kety Emmi segajo v leto 1946, ko je bil v Slovenski Bistrici ustanovljen Žagotrgoles, ki je trgoval z lesom in izdeloval leseno embalažo. Sedanje podjetje je partner za celovite tehnološke rešitve na področju aluminijastih komponent. Poleg avtomobilske industrije s polizdelki oskrbuje podjetja iz industrije bele tehnike, elektroindustrije, pohištvene industrije, industrije medicinskih pripomočkov. Večina njegovih kupcev je iz srednje in zahodne Evrope. Mehanska in površinska obdelava aluminija zajemata 90 odstotkov celotne proizvodnje, preostalih deset odstotkov je ostaja rezervirane za tradicionalno panogo obdelave lesa, iz katere je podjetje tudi zraslo. Od leta 2016 je njegov lastnik Grupa Kety iz Poljske.
Podjetje Aluminium Kety Emmi d.o.o. iz Slovenske Bistrice zaposluje skoraj 400 ljudi, so zanesljivi partnerji za celovite tehnološke rešitve na področju aluminijastih komponent, za razvoj zahtevnih storitev in razvoj zahtevnih procesov.
Svojo kadrovsko strategijo gradijo na načelu zanesljivega vzajemnega partnerstva z zaposlenimi.
Podjetje zelo uspešno sodeluje s šolami lokalnega okolja, dijakom in študentom nudijo možnost opravljanja obveznih praks, študentskega dela, izobražujejo vajence v programi oblikovalec kovin-orodjar, mentorstvo ter pomoč pri pisanju diplomskih nalog.
Aluminium Kety Emmi d.o.o. je družini prijazno podjetje, sprejetih imajo trinajst ukrepov, med drugim zaposlenim omogočajo delo od doma, menjavo izmen, koriščenje ur, izredni dopust ob informativnih dnevih devetošolcev, organizirajo dneve odprtih vrat, številne dogodke za zaposlene in njihove družine (športne igre, strokovne ekskurzije, pohode, druženja, obdaritve otrok, novorojencev itd.). Veliko vlagajo v zdravje in dobro počutje zaposlenih z aktivnostmi promocije zdravja: sofinanciranje masaž in fizioterapevtskih storitev, brezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola, sladkorja itd. V upravni zgradbi je vsem zaposlenim na voljo energijski sistem Tesla & Schumann.
