dr. Dragica Marinič
dragica.marinic@stajerskagz.si
www.stajerskagz.si
Vodik predstavlja enega od pomembnih potencialov v okviru energetskega prehoda in razogljičevanja Evrope, okrevanja gospodarstva, pri vzpostavitvi vrednostnih verig, še posebej v razmerah epidemije covida-19 in konkurenčnosti EU na svetovnem trgu, saj se lahko uporablja kot surovina, gorivo ali nosilec energije pri prenosu in shranjevanju ter ponuja veliko možnosti za uporabo v industrijskem, prometnem, elektroenergetskem in gradbenem sektorju.
Nekaj ključnih dejstev:
- Vodik, ki se proizvaja iz obnovljivih virov energije, ne oddaja ogljika in tako prispeva k razogljičenju gospodarstva.
- Vodik velja za nosilca energije v prihodnosti, ki lahko prispeva k razogljičenju sektorjev z visokimi emisijami, kot so energetsko intenzivne industrijske panoge in promet.
- Evropska komisija je julija 2020 sprejela strategijo za vodik in vodik opredelila kot prednostno naložbov načrtu EU za okrevanje. Ustanovila je evropsko zavezništvo za čisti vodik, ki vključuje industrijo, civilno družbo ter nacionalne in regionalne organe, da bi podprla naložbe in spodbudila povpraševanje v energetskem sektorju.
- Svet Evropske unije kot kratkoročno rešitev podpira oblikovanje vodikovih grozdov po vsej EU, zlasti za sektorje končne uporabe, ki jih je težko razogljičiti.
- Z uresničevanjem Strategije za vodik za podnebno nevtralno Evropo, Zelenega dogovora in Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo bo EU lažje izpolnila zavezo, da do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost.
Vodik kot potencial za proizvodnjo električne energije
Velik potencial predstavlja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov vodika, tj. uporaba obnovljive električne energije za proizvodnjo vodika z elektrolizo vode. Vodik ponuja veliko večji potencial za shranjevanje presežkov obnovljivih virov energije, električne energije v primerjavi s črpalnimi hidroelektrarnami in baterijami. Zato proizvodnja in uporaba obnovljivega vodika veljata za ključni vzvod za razogljičenje nekaterih težavnih sektorjev do leta 2030. Dodano vrednost ponazarja preoblikovanje energetskega sistema EU v vodikovo gospodarstvo, ki zagotavlja možne koristi z vidika ustvarjanja delovnih mest, gospodarske rasti, inovacij in zmanjšanja onesnaževanja zraka.
Evropska komisija z vodikovo strategijo iz leta 2020 uresničuje cilj povečati uporabo vodika v industriji in prometnem sektorju ter hkrati spodbujati uvajanja proizvodnje vodika iz obnovljivih virov kakor tudi izkoriščanja obstoječe infrastrukture.
Med strateške cilje Evropske komisije za vodikovo strategijo spadajo:
- vsaj 6 GW elektrolizatorjev obnovljivega vodika v EU in do 1 milijon ton proizvedenega vodika iz obnovljivih virov do leta 2024,
- vsaj 40 GW elektrolizatorjev obnovljivega vodika in do 10 milijonov ton obnovljivega vodika, proizvedenega v EU, do leta 2030,
- široka uporaba vodika iz obnovljivih virov od leta 2030 dalje.
Zaradi navedene vsestranskosti je vodik privlačno in potencialno prelomno gorivo za prihodnost, ki ima sposobnost povezovanja sektorjev v enoten ekosistem in je bila doslej izkoriščena le v manjši meri.[5]
Spodbude za naložbe v razogličenje
Evropski svet poudarja, da je treba spodbujati in zagotavljati enake konkurenčne pogoje za naložbe v razogljičenje, saj vodik iz obnovljivih virov trenutno ni dovolj stroškovno konkurenčen. Države članice se strinjajo, da bi morale spodbude vključevati revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami in ustreznih pravil EU o državni pomoči. Zasebne naložbe bi bilo prav tako treba spodbujati z obstoječimi instrumenti, skladi in institucijami EU, kot sta Evropska investicijska banka in instrument za povezovanje Evrope, ter z oblikovanjem inovativnih instrumentov.
Tako bi lahko proizvodnja zelenega vodika do leta 2030 postala cenovno ugodna in bi znašala 2,00 EUR/kg . Hkrati pa je napovedan intenzivni razvoj na področju vodika in vodikovih tehnologij z več kot 750 projekti.
Pri nadaljnjih aktivnostih so pomembna povezovanja v partnerstva, kot je evropsko zavezništvo za čisti vodik, sodelovanje akterjev različnih držav pri vzpostavitvi in razvoju vodikovih dolin.
Slovenija je marca 2022 podpisala pismo o nameri za vzpostavitev sodelovanja za skupno podporo izgradnji severnojadranske čezmejne vodikove doline. Gre za vzpostavitev okvira sodelovanja z namenom spodbujanja razvoja vodikovih tehnologij, priprave nabora projektov in iskanja virov za njihovo financiranje z namenom prispevanja k doseganju ciljev iz evropskega zelenega dogovora ter evropske strategije za vodik (zmanjšanje emisij za najmanj 55 % glede na leto 1990 in podnebna nevtralnost do leta 2050).
Vodikov center/Hydrogen center Slovenija – Avstrija
V čezmejnem območju delujejo številne vrhunske raziskovalne in razvojno-tehnološke organizacije ter univerze, ki se ukvarjajo z razvojem vodikovih tehnologij in pogosto delujejo nepovezano in razdrobljeno. Z namenom bolj poglobljenega sodelovanja in povezovanja, krepitve kritične mase zmogljivosti na področju vodika in vodikovih tehnologij bo na tem območju vzpostavljena trajnostna, čezmejna raziskovalno-industrijska mreža Hydrogen center, one-stop-shop platforma s sedežem in kontaktno pisarno v Mariboru, delujočo pod okriljem Štajerske gospodarske zbornice, partnerice projekta H₂GreenTECH.
Projekt H₂GreenTECH na čezmejnem območju Interreg Slovenija – Avstrija izpostavlja medregionalni potencial za trajnostno, zeleno, krožno in nizkoogljično gospodarstvo, ki ga lahko dosežemo z uvajanjem novih, čistih, inovativnih tehnologij, kamor se uvrščajo tudi vodikove tehnologije.
Sodelovanje v Hydrogen centru je brezplačno, odprto za različne potencialne deležnike, kot so MSP-ji in druga velika podjetja, razvojno-raziskovalne organizacije s svojimi laboratoriji, centri odličnosti, izobraževalne institucije, novo nastala podjetja (start-upi), raziskovalci, študenti in drugi s programskega območja, ki s svojim strokovnim, razvojnim in raziskovalnim delom, znanji, kompetencami in izkušnjami bistveno prispevajo k razvoju prebojnih vodikovih tehnologij in njihovi večji uporabi v čezmejnem območju in širše. K sodelovanju so vabljeni tudi odločevalci na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z območja Interreg Slovenija – Avstrija. Namen je, da se v centru povežejo regionalne prednosti raziskovalnega in razvojnega potenciala za delovanje sektorja vodika in vodikovih tehnologij ter podjetjem omogoči dostop do infrastrukture ter novih razvojnih znanj in tehnoloških dosežkov.
Hydrogen center deluje kot enotna vstopna točka v sodelovanju s strokovnimi podpornimi točkami na lokacijah: Ljubljana (odgovoren Kemijski inštitut), Gradec (odgovorna Tehniška univerza Gradec) in Beljak (odgovorna Visoka strokovna šola na Koroškem). Vsi podatki in aktualne informacije bodo podani na spletni strani projekta H₂GreenTECH in Hydrogen centra.
