Če slovensko gospodarstvo ne bo doživelo večjega ohlajanja, bo zaposlovanje tujcev, vključno z delavci iz azijskih držav, še naprej raslo.

Po mnenju strokovnjakov je za delodajalce najhitrejša in stroškovno najbolj ugodna zaposlitev domačega kadra. Ko tega ni mogoče najti, pa se odločajo za tuje delavce. Hrvaška je, denimo, že lani zaposlila več kot 100.000 delavcev iz Nepala in Filipinov, predvsem v gradbeništvu in turizmu. Tudi v Sloveniji največ tujcev prihaja iz Nepala, Filipinov, Indije, Bangladeša in Šrilanke

V prihodnosti, če se razmere na trgu dela ne izboljšajo, se pričakuje še večja potreba po tujih delavcih, predvsem v sektorjih, kjer so pogoji dela težji, delovno okolje manj prijazno in plačila nižja. Zato smo na Štajerski gospodarski zbornici organizirali brezplačni spletni seminar “Dobre prakse pri zaposlovanju iz Filipinov in Nepala.”

Več informacij lahko najdete na tej povezavi.

The post Brezplačni spletni seminar: Kako uspešno zaposliti delavce iz Filipinov in Nepala appeared first on Gospodarski izzivi.

ZUOPUE uvaja dve poglavitni rešitvi. Spreminja krajevno pristojnost upravnih enot v pri obravnavi tujcev in v postopkih prijave prebivališč posameznikov. Dodatno pa uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi ti. začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do pravnomočne odločitve tekel dalje.

Ta ureditev se bo uporabljala za vse vloge, ki so na pristojno upravno enoto že vložene oziroma bodo vložene do vključno 30. septembra.

Podrobnosti izvajanja interventne zakonodaje bodo na dogodku Štajerske gospodarske zbornice predstavili gospa Anka Rode in ostali predstavniki Zavoda za zaposlovanje.

Udeležba na seminarju je brezplačna. Obvezna je predhodna prijava na tej povezavi. V kolikor se seminarja kdo ne bo utegnil udeležiti v živo, naj nam to sporoči na e-naslov: vesna.herzenjak@stajerskagz.si in poslali bomo povezavo do MS Teams.

The post Brezplačni seminar: Kaj prinaša zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na UE? appeared first on Gospodarski izzivi.

V okviru razpisa bo več kot 42 milijonov evrov namenjenih za investicije za učinkovito rabo energije v industriji, investicije za razogljičenje oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti, investicije v hranilnike električne in/ali toplotne energije.

V projektni vlogi je potrebno predstaviti delež prihranka energije, skladnost z načelom »da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske unije (DNSH)«, prispevek h krožnemu gospodarstvu s konkretnimi navedbami. Pri pripravi te vsebine vam lahko v veliki meri pomaga Analiza življenjskega cikla (LCA).

Z LCA lahko celovito ocenite okoljske vplive izdelka, storitve ali procesa v vseh fazah njegovega življenjskega cikla. V LCA se upoštevajo vsi vplivi na okolje kot so: poraba virov (vode, energije, mineralov), emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka, vode in tal, pa tudi nastajanje odpadkov.

Tako lahko identificiramo faze življenjskega cikla produkta ali procesa z največjim okoljskim vplivom. Ko vplive prepoznamo se lahko osredotočimo na izboljšave v vseh fazah in optimizacijo celotnega vpliva na okolje.

LCA je dragoceno orodje za doseganje ciljev krožnega gospodarstva in ključno pri prepoznavanju potrebnih ukrepov učinkovite rabe energije in razogljičenja v industriji. LCA analize izvajamo na Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ). Naši strokovnjaki vam bodo pomagali pri celoviti oceni vaših projektov in iskanju najučinkovitejših rešitev za zmanjšanje okoljskega odtisa.

Več informacij o LCA analizah najdete na spletni strani ali nas kontaktirajte na tanja.berglez@stajerskagz.si

The post Javni razpis za razogljičenje industrije – SPIRIT Slovenija in LCA analize appeared first on Gospodarski izzivi.

Državni sekretar Ministrstva za javno upravo, Jure Trbič, je ob predstavitvi predloga zakona izpostavil, da je primarni cilj predloga razbremenitev upravnih enot in zaposlenih. Upravni postopki, zlasti s področja tujcev, terjajo precejšnje administrativno breme, hkrati pa se njihovo število v zadnjih letih precej povečuje.

“Zaostanki pri reševanju teh zadev so že tako dolgi, da povzročajo stiske ljudem in gospodarsko škodo,” je povedal Trbič ter dodal, da predlog uvaja dve poglavitni rešitvi, s pomočjo katerih bodo upravne enote “malce lažje zadihale”. To sta odprava krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter začasno poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujcev.

Ukinitev krajevne pristojnosti v teh zadevah omogoča enakomernejšo obremenitev upravnih enot, kar bo v povprečju skrajšalo čas reševanja zadev, saj se pričakuje manj povpraševanj uporabnikov javnih storitev o statusu njihove vloge.

Zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do končne odločitve tekel dalje. To bo omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela v Republiki Sloveniji, njihovo hitrejšo integracijo ter povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

The post Zelena luč za optimizacijo postopkov na upravnih enotah appeared first on Gospodarski izzivi.

The post Minister Han o čezmejnem delu: “Država ni naredila svoje naloge” appeared first on Gospodarski izzivi.

Izvozniki gradbenih, tehničnih in transportnih storitev so v letu 2023 izvozili za 5,6 milijarde evrov storitev in so ustvarili presežek storitvene menjave v višini 2,5 milijarde evrov. To je več, kot so ga ustvarili vsi izvozniki blaga skupaj, ki so v preteklem letu izvozili za 41,3 mlr evrov blaga in so ustvarili le za 0,46 mlr presežka, kar pomeni, da ima ta panoga izjemno velik vpliv na slovensko gospodarstvo.

Izvoz podravske regije je v letu 2022 znašal slabe 4 mrd EUR, kar je 20,8-odstokov več kot leto prej, medtem ko je uvoz regije znašal 3,7 mrd EUR, kar je 23,5-odstotkov več kot leto prej. Izvoz regije predstavlja 7,5-odstotni delež izvoza celotne Slovenije, uvoz pa 6,5-odstotkov celotnega slovenskega uvoza.

A z implementacijo spremenjene zakonodaje se je situacija zaostrila. Podjetja v Podravski regiji pa se soočajo z velikimi težavami. Zakon je neposredno prizadel približno 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35.000 in 40.000 delavcev, od tega je 27.000 neposredno napotenih v tujino.

Kot je na tiskovni konferenci poudaril Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, podjetja v večini beležijo visoke izgube in poročajo o več kot 30-odstotnem povečanju stroškov dela. “V Sloveniji poslovanje zmanjšujejo in dejavnosti selijo v tujino, kjer je poslovno okolje stabilnejše in ugodnejše. V nekaterih podjetjih so razglasili stečaj in podjetja zaprli,” je še dodal Kekec.

Ptujski MZK Tech: Družinska Tradicija v novem okolju

Ptujski MZK Tech, družinsko podjetje z dvajsetletno tradicijo, se je zaradi visokih stroškov dela soočilo s težavami pri poslovanju v Sloveniji. Podjetje, ki svoje storitve večinoma izvaja v Nemčiji in Avstriji, je poskušalo pokriti višje stroške z dvigom cen, vendar so naročniki 30-odstotno povišanje zavrnili. “Začeli smo iskati drugo pot in pred šestimi meseci v Celovcu odprli podjetje,” pravi Marjan Žargi, direktor in lastnik MZK Tech. Ta poteza je bila nujna za ohranitev posla ter eksistence družine in delavcev. Zaradi nevzdržnih razmer v Sloveniji, podjetje načrtuje do konca leta zaprtje slovenske izpostave in preselitev celotne dejavnosti v Avstrijo. V novo avstrijsko podjetje je prenesel vseh 35 slovenskih delavcev.

Tenzor: Izgubljene priložnosti zaradi povišanja cen

Tudi podjetje Tenzor, ki deluje na področju elektroinštalacij in 57 odstotkov prihodkov ustvari v tujini, se je soočilo s podobnimi izzivi. Miha Senčar opisuje, kako je novo zakonsko določilo povzročilo dvig cen, da ne bi zniževali plač, vendar so zaradi tega izgubili vse projekte v tujini. Ko so cene vrnili na prejšnjo raven, so že zamudili številne priložnosti. Padec prihodkov poskušajo nadomestiti s projekti na Hrvaškem, Kosovu, v Srbiji, Makedoniji in Albaniji, kjer imajo hčerinske firme. Kljub temu pa je vizija podjetja usmerjena v evropski prostor. Senčar poudarja, da stroški dela niso le problem posameznega delodajalca, ampak vplivajo na celoten poslovni ekosistem, vključno s kooperanti, podizvajalci in državo.

The post Skoraj tretjino višji stroški dela siromašijo paradno panogo podravskega gospodarstva appeared first on Gospodarski izzivi.

Predlog zakona uvaja dve glavni spremembi: ukinitev krajevne pristojnosti upravnih enot za postopke pridobivanja enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo. S tem bo razbremenil najbolj obremenjene upravne enote in njihove zaposlene ter pospešil reševanje vlog, kar bo pozitivno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zakon ureja optimizacijo in pohitritev administrativnih postopkov za pridobitev enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo za tujo delovno silo, ki jo slovensko gospodarstvo potrebuje. Predlagana zakonska ureditev tujcu – po pridobitvi začasnega dovoljenja – omogoča delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko postopek na upravni enoti do končne odločitve teče dalje. To bo omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela, hitrejšo integracijo in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Štajerska gospodarska zbornica je v odrtem pismu opozorila na številne anomalije na tem področju in pozvala Vlado RS, predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba in pristojne ministre, naj sprejmejo interventno zakonodajo.

The post Vlada predlaga ukinitev pristojnosti UE pri izdaji enotnih dovoljenj za tujce appeared first on Gospodarski izzivi.

Trenutna situacija na področju gradnje je izjemno zahtevna – ohlajanje trga, visoka rast surovin in storitev se odraža v 20-30 odstotno višjih cenah. Dodaten problem so tudi višje obrestne mere. »Lumar je v preteklih letih veliko deloval na avstrijskem trgu. Tam smo v preteklih letih zrasli za 40-odstotkov. A neugodna gospodarska klima je veliko investicij ustavila. V Sloveniji pa imamo obraten problem, ljudje si želijo graditi, a ne pridobijo ustreznih dovoljenj,« je na tiskovni konferenci poudaril direktor in lastnik podjetja Lumar Marko Lukič.

»Izredno frustrirajoče je, da so odgovorni izjemno hitri, ko je treba višati davke in izredno počasni ko je potrebno iz tega naslova zagotoviti kakšno storitev,« poudarja Lukič.

Tudi direktor Marlesa Tadej Gosak poudarja, da če ni izdanih gradbenih dovoljenj, gradbinci ne morejo graditi. »V primeru vseh gradbincev – Marles, Lumar ali pa tudi klasični gradbinci imamo enak problem. Vsi gradbeni projekti, ki so vezani na terminsko izvedbo se ustavijo. Upravne enote so v zadnjih dveh mesecih izdale zgolj četrtino gradbenih dovoljenj. Če to primerjamo s preteklim letom, se pravi maja in junija 2023, so izdali 70-odstotkov več gradbenih dovoljenj kot letos.

Ministrstvo v ponedeljek le dopolnilo seznam bistvenih nalog

V ponedeljek je ministrstvo za javno upravo le posodobilo seznam bistvenih nalog za uresničevanje delovanja upravnih enot v času stavke, med katere so med drugimi uvrstili tudi naloge izdaje gradbenih dovoljenj, izdaje odločb o legalizaciji in naloge izdaje uporabnih dovoljenj. Toda problema niso rešili, saj v sindikatu državnih organov Slovenije opozarjajo, da bodo v primeru ‘dušenja stavke’ zaposleni začeli množično odhajati na bolniško.

Tako Lukič kot Gosak poudarjata, da se odgovorni ne zavedajo, kaj pomeni ustavitev panoge, na področju katere je lanskega decembra delalo že več kot 77.000. »Izredno frustrirajoče je, da so odgovorni izjemno hitri, ko je treba višati davke in izredno počasni ko je potrebno iz tega naslova zagotoviti kakšno storitev,« poudarja Lukič. Direktor Marlesa Tadej Gosak pa dodaja, da je »absurdno, da je ministrstvo potrebovalo skoraj mesec dni za dopolnitev nujnih nalog, navkljub temu, da so jih že 22. maja obvestili, da bo splošna stavka ohromila gradbeni sektor.«

The post »Absurdno je, da so potrebovali mesec dni za dopolnitev nujnih nalog!« appeared first on Gospodarski izzivi.

Prijavitelj: Impol 2000 d.d.
Za inovacijo: Aluminijeve zlitine ustvarjene z umetno intiligenco

Ekipa: dr. Varužan Kevorkijan, Uroš Kovačec, dr. Matej Steinacher, Marjana Lažeta, dr. Peter Cvahte, Barbara Hribernik Pigac, Sonja Tomazini, mag. Urh Knupleč, Jure Stegne, dr. Darja Volšak, Tomaž Smolar, Vukašin Dragojivić, Jure Čretnik, Marina Jelen, Sandi Žist, Lucija Skledar, mag. Simon Madžarac, dr. Božo Skela, Borislav Hostej, Petra Pristovnik, Matej Žerjav, Gregor Žerjav, Nuša Fijauž

Inovacija uvaja nov produkt in proces – načrtovanje in proizvodnjo gnetnih aluminijevih zlitin z alternativno sestavo, razvitih s pomočjo umetne inteligence. Za načrtovanje sestave, ki se sklada s sestavo scrapa, in procesnih parametrov smo uporabili IWM in podatkovne baze o kemični sestavi, procesnih parametrov in želenem naboru lastnosti. Tako zasnovane zlitine so precejšnja novost in imajo velik tržni potencial.
Inovacija se je uvrstila na nacionalni nivo!

Prijavitelj: Ledinek Engineering d.o.o.
Za inovacijo: Visokozmogljiv Ledinek avtomatski sistem plavajočega nanosa enokomponentnih poliuretanskih lepil na dolžinsko spojene lamele za konstrukcijski les – površinski nanos lepila

Ekipa: mag. Jure Kvas, mag. Monika Lebeničnik, Luka Bricman, Miran Kralj, Klemen Anžel, Tomaž Petrun, Gregor Ledinek

Inovacija pomeni preskok v proizvodnji lepljenih nosilcev na področju natančnosti nanašanja lepil pri velikih hitrostih, za katere standardi za konstrukcijski les zahtevajo zelo natančen ploskovni in količinski nanos. Zagotavlja dvakrat hitrejši nanos lepila (do 400 m/min) glede na obstoječe rešitve in povečuje konkurenčnost hladnega lepljenja konstrukcijskega lesa na področju proizvodnih kapacitet na visokozmogljivih linijah v primerjavi s tehnikami vročega lepljenja. Omogoča hitrejše polnjenje preš in krajši cikel stiskanja in posredno občutno zmanjšuje porabo energije v procesu stiskanja.
Inovacija se je uvrstila na nacionalni nivo!

Prijavitelji: Talum d.d. v sodelovanju z Iskra PRO Kranj, d.o.o., Roboteh d.o.o., Tri Sense d.o.o. in Comland d.o.o.
Za inovacijo: VisionGuard za proizvodnjo ulitkov brez napak

Ekipa: mag. Dejan Lorber, Talum d.d. – PE Ulitki, Rok Erjavec, Talum d.d.- PE Ulitki, Robert Štrafela, Talum d.d. – PE Ulitki, Suzana Črnko, Talum d.d. – PE Ulitki, Marko Planinšek, Talum d.d. – PE Servis in inženiring, Mitja Okršlar, Iskra PRO Kranj d.o.o., Peter Ambrožič, Iskra PRO Kranj d.o.o., Andrej Mohorc, Iskra PRO Kranj d.o.o., Božo Samac, Iskra PRO kranj d.o.o., Žan Sajko, Roboteh d.o.o., Uroš Planko, Roboteh d.o.o., mag. Mitja Pajek, Tri Sense d.o.o., dr. Rok Okorn, Tri Sense d.o.o., Tadej Šteblaj, Tri Sense d.o.o., Jan Klančnik, Tri Sense d.o.o., mag. Tomaž Pogačnik, Comland d.o.o.

Inovacija VisionGuard združuje najnovejše tehnologije v proizvodnji aluminijastih ulitkov, omogoča »Zero defect« proizvodnjo z avtomatizacijo in zmanjšuje vpliv človeških napak. Z uporabo naprednih metod označevanja, mehanske obdelave in strojnega vida postavlja standarde v industriji, prispeva k razvoju in trajnostni rasti ter zagotavlja nenehno izboljševanje proizvodnega procesa.
Inovacija se je uvrstila na nacionalni nivo!

Prijavitelj: Committo d.o.o.
Za inovacijo: Ai Krpan

Inovator: mag. Aleksander Kumer
Podjetje Committo d.o.o. razvija in omogoča napredne tehnološke rešitve podprte z umetno inteligenco. Skupaj s tujimi razvijalci je razvilo spletno aplikacijo Ai Krpan katera s pomočjo naprednih algoritmov ponuja odgovore na vsa vaša pravna vprašanja. Odgovor ponudi podprt z aktivno zakonodajo (Slovenije, Hrvaške ter Pravo evropske unije) ter navede relevantno slovensko sodno prakso, kar uporabniku omogoči celovito rešitev njegove pravnega vprašanja. Uporabnikom je dodatno omogočeno nalaganje lastnih dokumentov ter preverjanje skladnosti dokumentov z zakonodajo.
Inovacija se je uvrstila na nacionalni nivo!

SREBRNA PRIZNANJA

Prijavitelj: AJM okna-vrata-senčila d.o.o.
Za inovacijo: Plavajoče okno Zero Sash by AJM

Ekipa: David Rožmarin, Danijel Keuc, Alenka Grubišič Čabo
Plavajoče okno je kombinacija okna iz linije Zero Sash by AJM in steklene stene brez vidnih okvirjev. Je harmonična sinteza najmodernejših materialov, napredne tehnologije in sodobnih pristopov oblikovanja, ki so zakoreninjeni v minimalizmu, čistih linijah, preprostosti in trajnosti. Končna podoba izdelka tako daje vtis okna plavajočega na stekleni površini.

Prijavitelj: Energija in okolje d.o.o.
Za inovacijo: Visokotemperaturna toplotna črpalka v sistemu daljinskega ogrevanja

Ekipa: Gregor Makovec, Alen Kolman, Matija Meden, Miran Rožman, zunanji strokovnjaki iz Instituta Jožef Stefan, Geološki zavod Slovenija, TES d.o.o.
Pri razogljičenju našega okolja in znižanju izpustov toplogrednih plinov igra daljinsko ogrevanje pomembno vlogo, še posebej, če so pri proizvodnji toplote vključeni obnovljivi viri energije. Na osnovi tega je bil izveden projekt umestitve visokotemperaturne toplotne črpalke (VTČ) moči 2 MW v obstoječ sistem kotlovnice, hkrati pa je bila na strehi objekta postavljena sončna elektrarna moči 246 kWp.

Prijavitelj: Tenzor d.o.o.
Za inovacijo: Aura– Rešitev za optimizacijo dvoriščne logistike

Ekipa: Tadej Božičko, Miha Senčar, Matej Orbanič, Damjan Kreft, Vid Ostroško, Klemen Grosek, Taja Bezjak, Boštjan Tement, Samo Bauman, Sara Težak
Aura je inovativna modularna programska platforma, namenjena zbiranju podatkov, spremljanju dogodkov ter nadzoru in vodenju procesov. Na podlagi zbranih podatkov s pomočjo poročanja, obveščanja in enostavne uporabe omogoča povečanje efektivnosti oz. produktivnosti, daje uporabnikom prave informacije v realnem času, pomaga pri zmanjševanju inventurnih mankov, izboljšuje dosegljivost sistemov in tako uporabnikom povečuje dobiček.

Prijavitelj: Tehnocom d.o.o.
Za inovacijo: Digitalno skladišče™

Ekipa: Patrik Jazbec, Marko Liccardo- Agitron d.o.o.
Digitalno skladišče™ je revolucionarna rešitev, ki preoblikuje upravljanje zalog in optimizacijo skladišč z integracijo umetne inteligence, IoT tehnologij in naprednih grafičnih e-papir prikazovalnikov. Inovacija zagotavlja natančno realnočasovno sledenje zalog, avtomatizirano inventuro in dinamično prikazovanje ključnih podatkov, kar omogoča podjetjem znatno izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje operativnih stroškov. Digitalno skladišče™ predstavlja ključni korak proti trajnostnemu in učinkovitemu skladiščnemu poslovanju.

Prijavitelj: Mikro+Polo d.o.o.
Za inovacijo: Pregl digital

Ekipa: Marko Podgornik Verdev, Tanja Gvardjančič, Marko Liccardo, Agitron d.o.o.
Pregl Digital revolucionira upravljanje laboratorijskega inventarja s celovito digitalno rešitvijo, združujoč programske storitve, mobilno aplikacijo in e-papir prikazovalnike. Omogoča natančno sledenje kemikalijam, materialu in opremi, zmanjšuje stroške in vpliv na okolje ter izboljšuje delovne procese v laboratorijih. Z intuitivno uporabo in integracijo z ERP sistemi postavlja nove standarde v laboratorijski praksi.

Prijavitelj: Marles hiše d.o.o.
Za inovacijo: Tehnologija za premostitev večjih razponov

Ekipa: mag. Melanija Korošec, Tadej Medved, Miha Miholič
WoodSpan tehnologija omogoča gradnjo velikih in odprtih bivalnih prostorov brez potrebe po kovinskih ojačitvah, kar zagotavlja trajnost in stroškovno učinkovitost gradnje. Skrivnost WoodSpan tehnologije, je v trajnostnem in podnebju prijaznem gradbenem materialu – lepljenemu furnirju, ki shranjuje 1.171 kg CO2 na kubični meter. Ta inovacija podpira Marlesovo zavezo k podnebno pozitivni gradnji ter zagotavlja visoko funkcionalnost in estetiko v industriji lesenih montažnih hiš.Pri razvoju WoodSpan tehnologije sledimo normam energetske varčnosti, protipotresne gradnje, požarne zaščite.

Prijavitelj: Inštitut za promocijo varstva okolja
Za inovacijo: Akademija celostne samooskrbe

Ekipa: ddr. Ana Vovk
Akademija celostne samooskrbe je alternativna šola za življenje za hitro in uporabno pridobitev strokovnih znanj in njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Ugotovili smo, da imajo ljudje različno šolsko izobrazbo, da pa večini manjkajo nova znanstvena spoznanja o samooskrbi, vodi, prsti, rastlinah in živali ter o sevanjih, nevarnosti poplav, plazov, suš in boleznih. Prav tako ljudje potrebujejo znanje za lastno vitalno življenje ter skrb za fizično in duhovno telo in to ponujamo v Akademiji celostne samooskrbe.

Prijavitelj: F.A. Maik d.o.o.
Za inovacijo: Projekt X

Ekipa: dr. Anja Korent, Miha Bezjak, Nika Nikolaja Antolič
Podjetje F.A, MAIK d.o.o. je razvilo proces re-pakiranja litij-ionskih baterij za avtomobilsko industrijo (EV Battery Pack).Iz primarne embalaže, odstranimo blago z lastno-razvitimi delovnimi postajami in po naročilu proizvajalca sprotno repakiramo v povratno embalažo, v kateri blago dostavimo direktno na produkcijsko linijo v obrat. Podjetje je v sklopu vzpostavitve procesa pridobilo vse za to potrebne uradne certifikate in dovoljenja. Nudimo vse vrste ali pa skupno rešitev rokovanja z enako klasificiranim blagom v okviru celotnega življenjskega cikla blaga.

Prijavitelj: Cyrex, skupina inovatrojev
Za inovacijo: Hyperflow baterija

Ekipa: Dušan Caf, Matija Vršič, Vesna Srnko
Hyperflow baterija je inovativna hibridna pretočna baterija, ki omogoča delovanje z različnimi elektroliti, kar zagotavlja visoko prilagodljivost. S sposobnostjo le zamenjave elektrolita, je mogoče hitro in preprosto nadgraditi ali obnoviti baterijski sistem, brez potrebe po spremembi ali prilagoditvi same baterije. Poleg tega Hyperflow baterija lahko deluje v pretočnem ali statičnem načinu, pri čemer v slednjem deluje varčno, brez črpalk, kar optimizira porabo energije. V pretočnem načinu baterija shranjuje elektrolit v elektrolitskem rezervoarju in se s črpalko črpa v celice le ko je to potrebno.

BRONASTA PRIZNANJA

Prijavitelj: Valji d.o.o.
Za inovacijo: Naprava za hlajenje valjev

Ekipa: Denis Marš, Andrej Plank, dr. Matej Drobne, Janez Žolnir
Naprava za hlajenje valjev predstavlja inovacijo v postopku hlajenja valjev med termično obdelavo, še natančneje med postopkom postopnega kaljenja, pri čemer se valji aktivno hladijo s pomočjo ventilatorjev. S svojim delovanjem omogoča dosledno hlajenje valjev z konstantnim rotiranjem le-teh in s usmerjanjem pretoka zraka, ki ga proizvedejo ventilatorji. Ta sistem zagotavlja bolj kontrolirano in učinkovito hlajenje valjev, kar prispeva k boljši kakovosti končnega izdelka.

Prijavitelj: Zavarovalnica Sava, zavarovalna družba, d.d.
Za inovacijo: Digitalna prijava in spremljanje asistenčnega primera

Ekipa: Gregor Miklič, Peter Mrđen, Boris Zorko, Karmen Madjar, Janja Štrigl Tot, Gregor Štangelj, Kristjan Bolčič, TBS Team 24 d.o.o.
Zavarovalnica Sava je sodobna, v družbo usmerjena in trajnostno naravnana zavarovalnica, ki v središče delovanja postavlja zavarovance in zaposlene. Svoje znanje in dolgoletne izkušnje usmerjamo v razvoj novih produktov in storitev ter nadgradnjo obstoječih, saj si želimo zavarovancem ponuditi kar najboljše uporabniške izkušnje. Stopamo po jasno začrtani poti, kjer Nikoli sami ni le slogan, ampak obljuba, ki jo zaposleni v Zavarovalnici Sava živimo na vsakem koraku in v vsakem odnosu.

Prijavitelj: dr. Anita Kovač Kralj
Za inovacijo: Postopek uplinjanja neuporabnih trdnih komunalnih odpadkov

Smisel inovacije je uporaba trdnih komunalnih odpadkov (TKO) kot surovine za proizvodnjo sinteznega plina. Pri uplinjanju neuporabnih trdnih komunalnih odpadkov (TKO) nastajajo dimni plini s CO2 in vodno paro, ki ju prav tako uporabimo kot dodatno surovino in s krogotokom ju vračamo nazaj v sistem proizvodnje sinteznega plina. S tem postopkom rešujemo problem kopičenja odpadkov, zmanjšujemo emisije CO2, prihranimo pri surovini z vodno paro in proizvedemo še več sinteznega plina, ki nadomešča ruski zemeljski plin.

PRIZNANJA ZA PREBOJNE INVENCIJE

Prijavitelj: Univerza Alma Mater Europaea
Za inovacijo: Gradnja mostov med teorijo in prakso

Ekipa: dr. Barbara Toplak Perovič, dr. Ludvik Toplak in drugi
Univerza Alma Mater Europaea je z vključevanjem visoko kvalificiranih strokovnjakov iz gospodarstva in negospodarstva v študijski proces uspela doseči sinergične učinke, ki zagotavljajo vrhunsko kakovost in praktično uporabnost visokošolskih študijskih programov. Po drugi strani tesno sodelovanje omogoča delodajalcem dostop do inovativnega in multidisciplinarnega raziskovalnega dela za reševanje sodobnih družbenih izzivov ter s tem povezanega potenciala za razvoj bodočega kadra.
Invencija se je uvrstila na nacionalni nivo!

Prijavitelj: Hortikulturno društvo Maribor, Regionalni RTV center Maribor, Slovensko narodno gledališče Maribor
Za inovacijo: Dokumentarni film o mariborskih izjemnih drevesih

Ekipa: Borut Ambrožič, Hortikulturno društvo Maribor, Tomaž Karat, Regionalni RTV center Marbor – TV Maribor, Bojan Maroševič, SNG Maribor
Dokumentarni film o izjemnih drevesih Maribora je družbeno-produktna inovacija, ki ozavešča javnost o pomenu dreves in javnih zelenih površin v mestu, povezala Hortikulturno društvo Maribor, Regionalni RTV center Maribor (TV Maribor) in dramskega igralca Bojana Maroševiča (SNG MB). Vsi trije deležniki “živijo” trajnostna načela. HDM je pripomoglo, da ima danes Maribor vzpostavljen zelen mozaik parkov, drevoredov, mestnih gozdov, učnih in pohodniških poti, ipd. Regionalni RTV center Maribor ima dolgo tradicijo produkcije inovativnih oddaj. Bojan Maroševič živi trajnostna načela.

Prijavitelj: OK Dušan Zazijal s.p.
Za inovacijo: Sprememba vodenja in dela z ugotavljanjem prednosti in slabosti organizacijskih procesov ter razvijanjem boljše organizacijske kulture

V organizacijah se uporabljajo različni načini vodenja in dela. Z inovacijo predlagamo način vodenja in dela, da se sprotno ugotavljajo prednosti in slabosti organizacijskih procesov ter na tej osnovi razvija nova organ. kultura, ki bo temeljila na pozitivni komunikaciji in primarnem ugotavljanju prednosti in nato slabosti. Na tej osnovi bo lažje in hitreje prišlo do raznih izboljšav v organizacijah, ker bodo zaposleni bolj: motivirani, zadovoljni in ustvarjalni.

The post Podelili smo priznanja za najboljše podravske inovacije v letu 2024 appeared first on Gospodarski izzivi.

Dopis objavljamo v celoti:

Spoštovani predsednik vlade, spoštovani ministri.

Zaskrbljeno opazujemo dogajanje v javni upravi, ki hromijo nemoteno delovanje podravskih podjetij, onemogočajo normalno poslovanje in povzročajo časovne zamike pri načrtovanih širitvah gospodarskih družb in subjektov.

Dnevno se na Štajersko gospodarsko zbornico obračajo zaskrbljeni lastniki in predstavniki podjetij, ki na potrebna dovoljenja za zaposlovanje tujcev, njihovo prebivanje, gradbena dovoljenja in številna druga potrebne dokumente čakajo nedopustno dolgo. To se ob porabljenem času in energiji, dnevno odraža tudi v izpadu prometa, oteženem pridobivanju novih poslov in posledično manjših prihodkih podjetij.

Pridobivanje potrebnih dovoljenj bodisi za zaposlovanje tujcev, gradbenih dovoljenj ali drugih uradnih dokumentov je v Sloveniji dolgotrajen postopek, zaradi povečevanja stavkovne aktivnosti na upravnih enotah, pa je postalo nemogoče.

Poudarjamo, da zakon o stavki določa, da delavci v državnih organih lahko uresničujejo pravico do stavke, če ob tem ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije organa, kar pomeni, da je na upravnih enotah izvajanje bistvenih nalog v času stavke treba zagotoviti dnevno in nemoteno.

Zaradi manjka delovne sile, se podjetja obračajo na tuje trge, kjer vlagajo veliko truda in denarja v iskanje primernih kandidatov. Ko kader najdejo, pa zanje ne morejo pridobiti ustreznih dovoljenj.

Glede na dejstvo, da na upravnih enotah potekajo stavkovne aktivnosti, ki se samo stopnjujejo, že od začetka leta, vas v imenu številnih podravskih podjetij pozivamo, da čimprej poiščete rešitev.

Po vzoru interventne zakonodaje za odstranitev posledic poplav predlagamo, ukrep hitrejšega zaposlovanja tujih delavcev. Slednji bi v roku desetih dni po prihodu v Slovenijo pridobili soglasje zavoda za zaposlovanje, da začnejo delati. V treh mesecih pa bi morale upravne enote presoditi, ali tujci dobijo enotno dovoljenje za bivanje in delo, toda medtem ko čakajo na to dovoljenje, že imajo soglasje zavoda, da lahko nemoteno delujejo.

Pomanjkanje kadra delodajalci občutijo v različnih panogah, tako v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, prevozništvu in drugih dejavnostih. V Sloveniji je bilo januarja skupaj delovno aktivnih 919.966 oseb, od tega je bil delež tujcev že 15,28-odstoten in večina med njimi potrebuje ustrezna dovoljenja.

Tako pozivamo vlado Republike Slovenije, predsednika vlade in odgovorne ministre, da čimprej poiščejo rešitev za normalno delovanje ključnih državnih organov za pridobivanje potrebnih dovoljenj ali pa jasno poudarijo, kdo in kako bo številnim podjetjem povrnil nastalo škodo.

V pričakovanju Vašega odgovora Vas pozdravljamo.

S spoštovanjem,

mag. Aleksandra Podgornik,
direktorica Štajerska gospodarska zbornica

The post ŠGZ zahteva urgentno reševanje problematike pridobivanja ustreznih upravnih dovoljenj appeared first on Gospodarski izzivi.