Nemški avtomobilski velikan Volkswagen se po poročanju Financial Timesa pogovarja z izraelskim državnim podjetjem Rafael Advanced Defence Systems o preusmeritvi dela proizvodnje v tovarni v Osnabrücku. Ta bi lahko v prihodnje izdelovala komponente za protiraketni sistem Železna kupola (Iron Dome), kar predstavlja pomemben premik v strateški usmeritvi podjetja.
Odziv na spremenjene razmere v industriji
Pobuda prihaja v času, ko se evropska avtomobilska industrija sooča z večplastnimi pritiski: zaostreno globalno konkurenco, zlasti s Kitajske, ter zahtevnim in kapitalsko intenzivnim prehodom na električno mobilnost. V tem kontekstu podjetja vse pogosteje iščejo priložnosti v rastočem obrambnem sektorju, ki ga dodatno spodbuja povečano vlaganje evropskih držav v varnost.
Za Volkswagen bi sodelovanje pomenilo enega najbolj vidnih primerov diverzifikacije poslovanja v obrambno industrijo. Hkrati bi projekt omogočil ohranitev približno 2.300 delovnih mest v tovarni v Osnabrücku, ki ji sicer grozi zaprtje.
Kaj bi proizvajali?
Po doslej znanih informacijah naj bi v Nemčiji proizvajali različne komponente sistema Železna kupola, med drugim:
- specializirane tovornjake,
- lanserje raket,
- električne generatorje.
Pomembno pa je, da proizvodnja ne bi vključevala samih izstrelkov.
Volkswagen sicer že ima določene izkušnje v obrambnem segmentu prek sodelovanja med svojo hčerinsko družbo MAN in nemško skupino Rheinmetall, kjer proizvajajo vojaška vozila. Novo partnerstvo pa bi pomenilo bistveno širši in bolj neposreden vstop v obrambne projekte.
Geopolitični in razvojni kontekst
Načrt sovpada z ambicioznimi cilji Nemčije, ki namerava do konca desetletja za obrambo nameniti več kot 500 milijard evrov. Poseben poudarek je na krepitvi zračne obrambe, kar ustvarja dodatno povpraševanje po tovrstnih sistemih.
Rafael Advanced Defence Systems naj bi ob tem v Nemčiji vzpostavil tudi ločen obrat za proizvodnjo raket, s ciljem širše prodaje sistema evropskim državam.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na vprašanje ustreznosti sistema Železna kupola za evropski prostor, saj je bil ta primarno razvit za prestrezanje raket kratkega dosega (do približno 70 kilometrov), kar odpira dileme glede njegove učinkovitosti proti drugačnim varnostnim grožnjam.
