Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ostro kritizira odločitev vlade o določitvi neto minimalne plače za leto 2026 v višini 1.000 evrov, kar pomeni 16,4-odstotni dvig.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal opozarja, da gre za ekonomsko nesmiseln ukrep, ki dodatno obremenjuje podjetja namesto, da bi vlada razbremenila stroške dela:
»Tako izrazit dvig je škodljiv predvsem za podjetja, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost. Pričakovati, da bodo podjetja sorazmerno dvignila tudi vse ostale plače, je znanstvena fantastika.«
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček dodaja, da se gospodarstvo počuti izigrano:
»To je predvolilna igra brez zmagovalcev. Višji stroški dela bodo vodili v racionalizacijo poslovanja, izgubo delovnih mest in višjo inflacijo.«
Ključni poudarki GZS:
-
Dvig minimalne plače povečuje stroške dela in slabša konkurenčnost.
-
Zmanjšujejo se razlike v plačah, kar negativno vpliva na produktivnost in motivacijo zaposlenih.
-
Povečujejo se pritiski na javne finance in socialne transferje.
-
Poslovno okolje v Sloveniji postaja vse manj stabilno in predvidljivo.
Podatki iz ankete Združenja kovinske industrije pri GZS:
-
Skoraj 80 % podjetij napoveduje upad prodaje.
-
Tretjina pričakuje več kot 10-odstotni padec prodaje.
-
Več kot polovica razmišlja o delni ali celotni selitvi proizvodnje v tujino.
-
70 % podjetij napoveduje izgubo delovnih mest, več kot petina celo nad 30 %.
GZS ponovno poziva vlado, naj namesto dodatnih obremenitev podjetij zniža davke in prispevke na delo ter zagotovi stabilno, konkurenčno poslovno okolje.
