Vlada je potrdila smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030, ki nakazujejo jasno usmeritev države v prihodnjih letih: več poudarka na ranljivih skupinah na trgu dela ter prilagajanje hitrim demografskim in tehnološkim spremembam. V ospredju bodo starejši, mladi, nizko izobraženi in prejemniki denarne socialne pomoči.
Glavni cilj novega cikla ukrepov je povečanje zaposljivosti oseb, ki se najtežje vključujejo na trg dela. Po navedbah vladnega dokumenta bo poudarek na spodbujanju delovne aktivnosti brezposelnih, hitrejši aktivaciji starejših od 50 let in nizko izobraženih ter hitrejšem prehodu mladih do 29. leta starosti v zaposlitev. Posebna pozornost bo namenjena tudi krepitvi znanj in veščin, ki jih zahteva sodobni trg dela.
Trg dela: isti izzivi, večji pritisk
Smernice ugotavljajo, da se ključni izzivi od obdobja 2021–2025 niso bistveno spremenili. Še naprej bodo v ospredju tri velike teme: demografske spremembe, pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile in digitalna preobrazba gospodarstva.
Demografija vse bolj oblikuje razmere na trgu dela. Število upokojencev narašča, delovno aktivna populacija pa se zmanjšuje, kar povečuje tveganje za pomanjkanje delavcev v posameznih panogah. Država zato načrtuje ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti starejših, med drugim z več vlaganji v usposabljanja in izobraževanja, predvsem na področju digitalnih spretnosti in t. i. zelenih znanj.
Hkrati Slovenija že zdaj živi z nizko brezposelnostjo in izrazitim neskladjem med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. »Delovna mesta so na voljo, a ni dovolj kandidatov z ustreznimi znanji, izkušnjami ali veščinami,« ugotavlja dokument. Digitalizacija in avtomatizacija po eni strani zmanjšujeta potrebo po določenih poklicih – zlasti v proizvodnji in pisarniškem delu – po drugi strani pa ustvarjata nova delovna mesta, ki zahtevajo povsem drugačen nabor kompetenc.
Več vlaganj v znanje in prekvalifikacije
Zaradi tehnoloških sprememb se povečuje tveganje za strukturno brezposelnost, zlasti med delavci z nižjimi kvalifikacijami. Zato bodo programi aktivne politike zaposlovanja v prihodnjih letih še bolj usmerjeni v usposabljanje, razvoj novih veščin in vseživljenjsko učenje. Cilj je omogočiti hitrejšo prekvalifikacijo in nadgradnjo znanj skozi celotno delovno dobo, zlasti na področjih, kot so informacijska tehnologija, podatkovna analitika, razvoj programske opreme in upravljanje digitalnih sistemov.
Nabor ukrepov: od izobraževanja do samozaposlitve
Po katalogu ukrepov, ki ga je objavilo ministrstvo za delo, bodo na voljo različne oblike podpore. Med njimi so:
-
programi formalnega in neformalnega izobraževanja,
-
nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (subvencioniranje zaposlitve brezposelne osebe kot zamenjave),
-
spodbude za zaposlovanje v obliki subvencij,
-
kreiranje delovnih mest prek programov delovne in socialne vključenosti ter socialnega podjetništva,
-
spodbujanje samozaposlitve s svetovanjem in subvencijami.
Gre za kombinacijo ukrepov, s katerimi želi država hkrati reševati kratkoročne potrebe delodajalcev in dolgoročno izboljševati strukturo znanj na trgu dela.
Koliko denarja je na voljo
V letošnjem proračunu so za aktivno politiko zaposlovanja predvidena znatna sredstva. Za kreiranje delovnih mest je namenjenih 36 milijonov evrov, za usposabljanje in izobraževanje 19,1 milijona evrov, za spodbude za zaposlovanje pa 12 milijonov evrov integralnih sredstev. Za denarna nadomestila brezposelnim je načrtovanih 200,8 milijona evrov.
Nova strategija tako kaže jasno usmeritev: manj zgolj pasivne podpore in več vlaganj v znanje, prilagodljivost in dolgoročno zaposljivost delovne sile. Vprašanje pa ostaja, ali bodo ukrepi dovolj hitri in prilagodljivi, da bodo sledili tempu sprememb, ki jih prinašata digitalizacija in staranje prebivalstva.
