Nemčija, dolgo časa gonilna sila evropskega gospodarstva, se spopada z vse hujšo krizo konkurenčnosti. Bundesbank opozarja, da največje evropsko gospodarstvo izgublja položaj na svetovnih trgih in vse težje sledi ostalim globalnim akterjem – ZDA, Kitajski in celo drugim državam evrskega območja.
Po ocenah nemške centralne banke bo Nemčija letos že tretje leto zapored beležila stagnacijo, kar je neposredno povezano s padcem izvozne konkurenčnosti.
»Nemški izvozni tržni deleži so se od leta 2017 zmanjšali. Od leta 2021 v mednarodni primerjavi rastejo zelo počasi,« navaja poročilo Bundesbank.
Udarec za ključne panoge
Kriza ne prizanaša nobenemu sektorju – strojništvo, kemikalije in elektronika so med najbolj prizadetimi. Po mnenju Bundesbank so vzroki v kombinaciji zunanjih šokov in notranjih strukturnih težav. Motnje v dobavnih verigah zaradi pandemije, energetska kriza, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, ter zdaj še trgovinske napetosti med ZDA in EU dodatno pritiskajo na že tako šibko nemško industrijo.
Skoraj četrtina delovnih mest v Nemčiji je odvisna od izvoza, zato ima izguba tržnih deležev velik vpliv na celotno gospodarstvo. Poročilo ugotavlja, da bi gospodarska rast med letoma 2021 in 2024 lahko bila za 2,4 odstotne točke višja, če Nemčija ne bi izgubila svojega položaja na izvoznem trgu.
Pozivi k strukturnim reformam
Bundesbank zato poziva nemško vlado k odločnim ukrepom. Med predlogi izstopajo:
-
okrepitev spodbud za delo,
-
zmanjšanje ovir za priseljevanje kvalificiranih delavcev,
-
povečanje davčnih spodbud za zasebne naložbe,
-
znižanje stroškov energije ter
-
poenostavitev birokratskih postopkov.
Poudarjajo tudi potrebo po reformi sistemov socialne varnosti, ki trenutno ne ustrezajo več sodobnim gospodarskim izzivom.
Nemčija se torej nahaja na razpotju. Če ne bo hitro ukrepala, lahko izgubi ključno vlogo v svetovni gospodarski verigi, kar bi lahko dolgoročno oslabilo ne le nemško, ampak tudi evropsko gospodarstvo.
