Svet Evropske centralne banke (ECB) je šestič zapored znižal ključne obrestne mere – tokrat za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera bo po novem 2,25 %, refinančna 2,40 %, mejna posojilna pa 2,65 %. Spremembe bodo začele veljati 23. aprila.
Znižanje je bilo pričakovano, saj se je po marčevskem zatišju gospodarska negotovost znova povečala – predvsem zaradi protekcionistične trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. ECB opozarja, da trgovinske napetosti slabijo obete za rast in zmanjšujejo zaupanje podjetij in gospodinjstev.
Čeprav inflacija ostaja blizu srednjeročnega cilja 2 %, bi globalne motnje lahko kratkoročno znižale cene, dolgoročni učinki pa ostajajo nejasni. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da bo prihodnje odločitve vodilo stanje na trgih, ECB pa mora ostati prožna in odzivna.
Ob tem ostaja nekaj pozitivnih znakov: brezposelnost v območju evra je na najnižji ravni doslej, predelovalna industrija se stabilizira, rast pa naj bi dodatno podprla vlaganja v infrastrukturo in obrambo. Tudi evro je v primerjavi z dolarjem v zadnjem času pridobil na vrednosti, kar kaže na ohranjeno zaupanje vlagateljev.
Na drugi strani Atlantika predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell opozarja, da Trumpove carine povečujejo negotovost in lahko resno ogrozijo ameriško gospodarstvo. Fed za zdaj ostaja pri trenutni politiki, a pozorno spremlja razvoj dogodkov.
