Predstavniki ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij, združenih v Gospodarskem krogu, so na nedavnem srečanju znova pozvali vlado k odločnim in nujnim ukrepom za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V ospredju so bili pozivi k davčni razbremenitvi, debirokratizaciji, odlogu zakona o dolgotrajni oskrbi ter omejitvam cen elektrike.
Davčna razbremenitev in odlog zakona o dolgotrajni oskrbi
Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da gospodarstvo potrebuje jasno vizijo in hitro izvedljive ukrepe:
“Potrebujemo davčno razbremenitev v vseh pogledih, socialna kapica je nujna tema razmisleka, zakon o dolgotrajni oskrbi pa bi bilo treba odložiti za vsaj eno leto,” je dejal Šimonka.
Obenem je pozval k spremembi metodologije za omrežnino in regulaciji cen elektrike za gospodinjstva in podjetja.
Vlaganja v znanje in tehnološki preboj
Gospodarstvo potrebuje preobrat – iz proizvodnje sestavnih delov v razvoj končnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. To pa zahteva več vlaganj v znanost, raziskave in razvoj. Predsednik Združenja Manager Iztok Seljak je kot ključne industrije prihodnosti izpostavil farmacijo, biotehnologijo, digitalni sektor in umetno inteligenco.
“Tako kot je avtomobilska industrija v Misiji GREMO združila moči, bi morali zdaj povezati tudi druga strateška področja,” je dejal in politike pozval k novemu dialogu o nacionalnem interesu.
Zakon o dolgotrajni oskrbi še vedno nejasen
Blaž Cvar iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je opozoril na nejasnosti glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi:
“Gre za 700 milijonov evrov, a še vedno ni jasno, kako bo ta denar porabljen.”
Geopolitične napetosti in nuja po stabilnem poslovnem okolju
Soočeni z zaostrenimi mednarodnimi razmerami, ki jih zaznamujejo trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, gospodarstveniki opozarjajo, da manjše države, kot je Slovenija, nosijo večje tveganje. Zato je ključno ustvariti stabilno in predvidljivo poslovno okolje.
Med predlogi so tudi:
-
spodbude za tehnološke inovacije z dvojnim (civilnim in obrambnim) namenom,
-
krepitev učinkovitosti javnih storitev,
-
reforme izobraževalnega sistema z vključitvijo digitalnih kompetenc,
-
večji dostop do usposobljene delovne sile.
Odhod podjetij in kadra – alarm za Slovenijo
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je opozoril, da Slovenija zaostaja za Hrvaško – podjetja in talenti se selijo čez mejo. Razlogi so visoka obremenitev plač, visoki stroški energentov in prenizke investicije v produktivnost.
Skupna vizija za bolj konkurenčno Slovenijo
Predstavniki Davčne svetovalne zbornice, delodajalskih združenj in kmetijskega sektorja so se zavzeli za:
-
poenostavljeno davčno zakonodajo,
-
večje vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij,
-
nujen dialog pri sprejemu kmetijske reforme,
-
reformo pravosodja za učinkovito, pošteno in hitro reševanje sporov.
Skupna ugotovitev vseh sodelujočih je, da mora Slovenija postati privlačnejša za domače in tuje investicije. Ključ do tega je sodelovanje vseh deležnikov – države, gospodarstva, izobraževalnega in raziskovalnega sistema ter družbe kot celote.
