Umetna inteligenca bo pomembno prispevala k porastu porabe električne energije po svetu, predvsem v podatkovnih centrih, opozarja Mednarodna agencija za energijo (IEA) v svojem prvem poročilu o energetskih posledicah umetne inteligence. Po ocenah agencije se bo poraba električne energije v podatkovnih centrih do leta 2030 več kot podvojila in dosegla kar tri odstotke svetovne porabe.
Rast porabe zaradi generativne umetne inteligence
Podatkovni centri so že lani predstavljali približno 1,5 odstotka svetovne porabe elektrike, rast pa se je v zadnjih petih letih gibala okoli 12 odstotkov letno. Glavni vzrok je eksplozivni razvoj generativne umetne inteligence, ki za obdelavo velikanskih količin podatkov zahteva izjemno računalniško moč.
Po podatkih IEA kar 85 odstotkov celotne porabe energije podatkovnih centrov odpade na Združene države Amerike, Evropo in Kitajsko. Tehnološki velikani se na povečevanje potreb že odzivajo – Google je denimo lani podpisal dogovor o dobavi elektrike iz majhnih jedrskih reaktorjev. Podobne pogodbe so sklenili tudi Microsoft in Amazon.
Do leta 2030 poraba kot na Japonskem
Po ocenah IEA bodo podatkovni centri do leta 2030 porabili okoli 945 teravatnih ur elektrike, kar je primerljivo s trenutno skupno letno porabo električne energije na Japonskem. Agencija v poročilu opozarja, da lahko že en 100-megavatni podatkovni center porabi toliko elektrike kot 100.000 gospodinjstev, medtem ko največji, še v gradnji, dosegajo celo primerjave z dvema milijonoma gospodinjstev.
Priložnost in izziv hkrati
Čeprav umetna inteligenca povzroča dodatne energetske izzive, pa po mnenju IEA hkrati predstavlja tudi priložnost za preobrazbo energetskega sektorja. S pomočjo naprednih orodij je mogoče izboljšati energetsko učinkovitost, znižati stroške in povečati konkurenco, ob hkratnem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Trenutno je približno 30 odstotkov elektrike, ki jo porabijo podatkovni centri, pridobljene iz premoga, vendar se pričakuje, da se bo delež obnovljivih virov in zemeljskega plina zaradi nižjih stroškov in boljše dostopnosti v prihodnje bistveno povečal.
Ogljični odtis podatkovnih centrov bo rasel
Kljub izboljšavam pa rast porabe elektrike pomeni tudi povečanje ogljičnega odtisa. Emisije, povezane s podatkovnimi centri, naj bi se po napovedih IEA povečale s 180 milijonov ton ogljikovega dioksida danes na 300 milijonov ton do leta 2035. A tudi ta številka bo še vedno predstavljala manj kot odstotek vseh svetovnih emisij, ki naj bi leta 2024 znašale približno 41,6 milijarde ton.
