Skupina neodvisnih strokovnjakov, ki bo ocenila upravičenost razlastitve bančnih vlagateljev ob sanaciji bank oziroma ugotavljala, ali so bili ti z izrednimi ukrepi Banke Slovenije oškodovani, še ni bila oblikovana. Razlog za zamudo je spor med združenjema malih delničarjev glede reprezentativnosti.
Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep, da se v postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za reprezentativno združenje šteje Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), so sporočili iz VZMD. Kljub temu si za pridobitev reprezentativnosti prizadeva tudi Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), pri čemer sklep sodišča še ni pravnomočen.
Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank omogoča imenovanje skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov. Njihova naloga bo pripraviti predhodno mnenje o tem, ali je razlaščencem zaradi izrednih ukrepov nastala večja škoda, kot bi nastala brez teh ukrepov.
VZMD poudarja, da bi pravnomočnost sklepa omogočila imenovanje odbora strokovnjakov za izdelavo mnenja. Prav tako spominjajo, da več kot 110.000 razlaščenih imetnikov delnic in obveznic bank na pravno rešitev čaka že več kot enajst let. Zato upajo, da Društvo MDS ne bo vložilo pritožbe zoper sklep mariborskega sodišča.
Avgusta lani je VZMD sodišču predlagalo tri strokovnjake za omenjeno skupino: Branko Neffat, Jožeta P. Damijana in Zlatka Jenka. Zakon določa, da reprezentativno združenje predlaga tri člane, vlada dva, Banka Slovenije enega, predsednika pa imenuje Okrožno sodišče v Mariboru.
Člani skupine ne smejo biti povezani s sanacijo bank. Osnutek predhodnega mnenja morajo pripraviti v šestih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju, končno mnenje pa v treh mesecih po prejemu pripomb. To mnenje lahko predstavlja osnovo za poravnavo. Če skupina ugotovi, da je nekdanjim bančnim vlagateljem zaradi izrednih ukrepov nastala škoda, mora vlada z uredbo določiti poravnalno shemo in način izplačila.
Po zakonu se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti bank, pri čemer krije 60 % škode, ki je posameznemu imetniku nastala zaradi izrednih ukrepov, vključno s pripadajočimi obrestmi. Sredstva za izplačila zagotavlja državni proračun. Če oškodovanci poravnave ne sprejmejo, lahko vložijo odškodninsko tožbo.