Večina zaposlenih v EU v pol leta po prejemu prve pokojnine lani ni več delala, medtem ko je delo nadaljevalo 13 odstotkov ljudi, je pokazala raziskava Eurostata. Po prejemu prve starostne pokojnine so nadaljevali z delom predvsem v baltskih državah, medtem ko je bil delež takšnih oseb v Sloveniji, s 8 odstotki, med nižjimi.
Raziskava o delovni sili EU-LFS za leto 2023 je pokazala, da lani v pol leta po prejemu prve pokojnine 22,4 odstotka ljudi ni več delalo, 64,7 odstotka pa je v tem času prenehalo delati. 13 odstotkov je delo nadaljevalo, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat.
Med tistimi, ki so nadaljevali z delom, jih je približno polovica ohranila prejšnje delovne naloge, medtem ko je druga polovica doživela spremembe, kot so sprememba zaposlitve, krajši delovni čas ali nova zaposlitev med zaključevanjem prve.
V baltskih državah je bilo največ ljudi, ki so po prejemu pokojnine nadaljevali z delom. Največji delež je imela Estonija (54,9 odstotka), sledili sta ji Latvija (44,2 odstotka) in Litva (43,7 odstotka). Najmanjši delež je bil v Romuniji (1,7 odstotka), Grčiji (4,2 odstotka), Španiji (4,9 odstotka), Hrvaški (5,0 odstotka) in Sloveniji (8,0 odstotka).
Glavna razloga za nadaljevanje dela kljub prejemanju starostne pokojnine sta bila uživanje v delu in občutek produktivnosti (36,3 odstotka) ter finančna potreba (28,6 odstotka). Med drugimi razlogi so bili tudi socialna integracija (11,2 odstotka) in privlačnost dela (9,1 odstotka). Nekateri (3,5 odstotka) so še naprej delali, ker je bil njihov partner še vedno zaposlen.
Največji delež ljudi, ki so nadaljevali delo zaradi uživanja v njem, so imeli na Danskem (61,0 odstotka), Nizozemskem (59,6 odstotka) in v Italiji (51,7 odstotka). Najmanjši delež je bil v Španiji (17,9 odstotka), na Cipru (19,1 odstotka) in na Slovaškem (20,4 odstotka).
Finančna potreba je bila glavni razlog za nadaljevanje dela na Cipru (68,6 odstotka), v Romuniji (54,3 odstotka) in Bolgariji (53,6 odstotka), medtem ko so najmanjše deleže iz tega naslova zabeležili na Švedskem (9,4 odstotka), Češkem (12,4 odstotka) in v Luksemburgu (14,4 odstotka).
V Sloveniji je bil glavni razlog za nadaljevanje dela med anketiranimi uživanje v delu in občutek produktivnosti, kar je navedlo okoli 45 odstotkov vprašanih. Nekaj več kot 15 odstotkov jih je kot razlog omenilo finančne potrebe, preostali pa so navedli druge dejavnike.
V skladu z zakonodajo se status uživalca pokojnine in status delovno aktivnega zavarovanca praviloma izključujeta, vendar obstajajo izjeme. Slovenska zakonodaja omogoča več možnosti za kombiniranje dela ali dejavnosti tudi po upokojitvi, ob tem pa je mogoče prejemati polno ali delno pokojnino. Možna je tudi polna reaktivacija, pri čemer se izplačilo pokojnine lahko ohrani.
