Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je na četrtkovem zasedanju IMF in Svetovne banke v Washingtonu opozorila, da svetovno gospodarstvo vstopa v obdobje podaljšane nizke rasti in visoke zadolženosti. Države je pozvala k sprejetju ustreznih politik in reform, ki bi spodbudile gospodarsko rast.
Georgieva je pred vrhuncem letnih zasedanj finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic IMF in Svetovne banke predstavila ključne izzive globalne gospodarske politike. Po njenem mnenju se svetovno gospodarstvo uspešno prilagaja na izzive po pandemiji covida-19, inflacija se zmanjšuje, mnoge države pa pričakujejo “mehki pristanek” po obdobju višjih obrestnih mer.
Kljub temu IMF za letošnje leto napoveduje zgolj 3,2-odstotno rast svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) ter 3,1-odstotno rast v naslednjem letu, kar so najslabši srednjeročni obeti v več desetletjih. Javni dolg pa bo letos dosegel rekordne vrednosti in do leta 2030 narasel na 100 odstotkov svetovnega BDP.
Georgieva je poudarila, da bodo umetna inteligenca, zelena tranzicija in demografske spremembe preoblikovali svetovno gospodarstvo. Pozvala je k uvedbi denarnih in fiskalnih politik, ki bi okrepile odpornost pred prihodnjimi krizami, ter napovedala, da bo IMF še naprej zagotavljal podporo pri izvajanju reform.
Medtem so se v Washingtonu sestali Mednarodni denarni in finančni odbor IMF ter skupni Razvojni odbor Svetovne banke in IMF. Finančni minister Brazilije Fernando Haddad je v imenu skupine G20 potrdil zavezanost največjih svetovnih gospodarstev k finančni stabilnosti in ukrepom proti podnebnim spremembam, pri čemer je poudarek na podpori državam z nizkimi dohodki in visoko zadolženostjo.
Brazilija bo decembra predala predsedovanje skupini G20 Južni Afriki, v času, ko bodo že znani rezultati ameriških predsedniških volitev, kar bo prineslo odgovor na vprašanje, ali svet čakajo štiri leta okrepljenega protekcionizma, trgovinskih ovir, zanemarjanja podnebnih sprememb in omejevanja migracij.
