Svet Evropske centralne banke (ECB), ki se tokrat sestaja na Brdu pri Kranju, je skladno s pričakovanji drugič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Znižanje za 0,25 odstotne točke je obenem tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki.
Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.
V juniju so varuhi evra prvič po septembru 2019 znižali vsaj eno obrestno mero, kar je nakazalo spremembo v smeri denarne politike, ki je bila pred tem več kot dve leti zaostrena. Da bi znižala visoko inflacijo, je ECB med julijem 2022 in oktobrom 2023 desetkrat zapored zvišala obrestne mere, ki so nato ostale nespremenjene še približno osem mesecev.
Na zadnjem zasedanju ECB je po junijskem znižanju sledilo še eno, pri čemer je ECB nekoliko spremenila pristop. Referenčna obrestna mera je postala depozitna mera, torej tista, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah evrskega območja. Ta mera trenutno znaša 3,5 odstotka po dveh znižanjih, še bolj pa so upadle ostale ključne obrestne mere, ki jih svet ECB zdaj prilagaja referenčni.
Podatki o inflaciji podpirajo takšno odločitev. Letna inflacija v evrskem območju je septembra po prvi oceni padla na 1,8 odstotka, prvič po juniju 2021 pod ciljno mejo dveh odstotkov. Osnovna inflacija, ki izključuje cene energije in hrane, znaša nekoliko višjih 2,7 odstotka. ECB pričakuje, da se bo inflacija proti koncu leta in v začetku 2025 začasno dvignila, nato pa trajneje zniževala proti cilju do leta 2026.