Gospodarska rast se je v drugem četrtletju letos precej upočasnila. Po 2,1-odstotni rasti v prvem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) med aprilom in junijem medletno realno povečal le za 0,7 odstotka, kar je predvsem posledica negativnega zunanjetrgovinskega salda. V prvih šestih mesecih je skupna gospodarska rast dosegla 1,4 odstotka.
Desezonirani podatki, ki se uporabljajo za primerjave v EU, kažejo, da je bila medletna rast v drugem četrtletju 0,8-odstotna, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa 0,2-odstotna.
Domača potrošnja ostaja glavni dejavnik rasti BDP. V drugem četrtletju se je domača potrošnja, predvsem zaradi 12,3-odstotne medletne rasti državne potrošnje, povečala za 5,5 odstotka. Spremembe zalog so k rasti prispevale dodatne 2,4 odstotne točke.
Največji negativni vpliv na gospodarsko rast pa je imela menjava s tujino. Zaradi 4,4-odstotne rasti uvoza in 0,8-odstotnega padca izvoza je bil prispevek menjave s tujino k rasti drugo četrtletje zapored negativen, tokrat pa je rast znižal za 4,1 odstotne točke.
Za celotno leto večina domačih in tujih napovedi predvideva gospodarsko rast okoli 2,5 odstotka ali nekoliko manj. Potencial za hitrejšo rast v prihodnjih mesecih bo verjetno odvisen od razvoja v evrskem območju, kjer trenutno ni znakov izboljšanja šibkih gospodarskih gibanj.
