Pravica do odklopa je pravica delavcev, da se odklopijo od digitalnih orodij in komunikacije, povezane z delom, zunaj delovnega časa. To vključuje pravico do ne obveščanja o delovnih zadevah na elektronski pošti, telefonu ali drugih platformah za komuniciranje.
V Sloveniji je pravica do odklopa uzakonjena v 142.a členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je bil sprejet leta 2023. Zakon delodajalcem nalaga dolžnost, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa delavcem. Štajerska gospodarska zbornica 18. junija pripravlja poseben dogodek, na temo pravice do odklopa, kjer bo magistrica prava podrobneje predstavila obveznosti delodajalcev.
Pred dogodkom smo se pogovarjali s predavateljico, magistrico pravnih znanosti s pravniškim državnim izpitom, Rebeko Tramšek:
- Kaj pomeni pravica do odklopa?
Skladno z veljavno slovensko zakonodajo (pravica je bila vključena v Zakon o delovnih razmerjih z novelo ZDR-1D) pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec z ukrepi zagotoviti, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. Sicer pa pravica do odklopa delavcem po svojem bistvu omogoča, da zunaj delovnega časa, vključno z obdobji počitka, uradnimi prazniki in letnim dopustom, materinskim, očetovskim in starševskim dopustom ter drugimi vrstami odsotnosti z dela, ne opravljajo z delom povezanih nalog, dejavnosti in elektronske komunikacije, kot so telefonski klici, elektronska pošta in druga sporočila, ne da bi to za njih imelo negativne posledice. - DZ je sicer konec lanskega leta potrdil novelo zakona o delovnih razmerjih, ki prinaša tudi pravico do odklopa. Kaj in kako sprememba tangira delodajalce?
Kot že omenjeno zgoraj, morajo delodajalci sprejeti ukrepe v zvezi s pravico do odklopa, in sicer do 16.11.2024. Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, o sprejetih ukrepih pa mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če ukrepi niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni oziroma jih sprejme po predpisanem postopku delodajalec.
V vsakem primeru menim, da morajo biti ukrepi, da bodo resnično lahko učinkoviti, prilagojeni vsakemu posameznemu delovnemu okolju. Zato je smiselno, da vsak delodajalec o tem razmisli in sprejme ukrepe, ki bodo lahko učinkoviti glede na specifiko podjetja. - Kakšne vsebine boste pripravili za udeležence prihajajočega dogodka?
Na dogodku bomo predstavili pravico do odklopa, obveznosti delodajalcev, zlasti pa se bomo osredotočili tudi na to zakaj je ta pravica pomembna in kakšne so smernice za uvedbo glede na raziskave, ki so bile doslej že izvedene. Hkrati bomo predstavili nekatere možne ukrepe, ki jih delodajalec lahko sprejme, udeleženci pa bodo prejeli tudi vzorec splošnega akta, s katerim lahko uredijo to področje. Verjamem, da bomo uspeli na delavnici tudi izmenjati poglede na pravico do odklopa.
