Svet Evropske centralne banke (ECB) naj bi danes znižal osrednje evrske obrestne mere. Te so bile med julijem 2022 in oktobrom 2023 desetkrat zapored zvišane z namenom znižanja visoke inflacije in od tedaj ostale nespremenjene. Če se napovedi uresničijo, bo to prvo znižanje obrestne mere po septembru 2019.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je od oktobra lani pri 4,50 odstotka, kar je najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah evro-območja, je s štirimi odstotki na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je pri 4,75 odstotka.
Prelom v denarni politiki
Že več mesecev je uveljavljeno prepričanje trgov, da bo prav junijsko zasedanje sveta ECB prineslo prvi korak v smeri rahljanja denarne politike. Signali o junijskem začetku preloma v denarni politiki iz vrst vodilnih v ECB prihajajo že od marca.
Evrska inflacija se je namreč v zadnjem času močno umirila in se približala dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju ECB. V maju pa je inflacija rahlo narasla na 2,6 odstotka, medtem ko je osnovna inflacija narasla na 2,9 odstotka.
Zaradi tega so se pojavili pomisleki, ali bi svet ECB utegnil z znižanjem vendarle še nekoliko počakati. Kljub temu analitiki pričakujejo znižanje v višini 0,25 odstotne točke.
ECB bo danes objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Ugiba se, da bodo te napovedi pokazale upočasnitev pričakovane dinamike umirjanja inflacije v nadaljevanju leta. Ob pričakovanem okrevanju gospodarske dejavnosti so se spremenila pričakovanja glede nadaljnjih nižanj obrestnih mer. Skoraj gotovo tako do novega znižanja ne bo prišlo že na naslednji julijski seji sveta ECB. Medtem ko so pred časom trgi pričakovali še dve ali tri znižanja v višini 0,25 odstotne točke v tem letu, se zdaj ocenjuje, da bo sledilo kvečjemu še eno.
