Finančna uprava Republike Slovenije je na svoji svoji strani 17. 8. 2023 objavila aktualni dokument s pogostimi vprašanji in odgovori v zvezi z davčnimi vsebinami vezanimi na minule poplave. V nadaljevanju si lahko preberete trenutna določila, zaradi pogostega spreminjanja dokumenta pa svetujemo, da aktualnost sproti preverjate na: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/poplave_2023/poplave_2023_pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_davcnimi_vsebinami_v_povezavi_s_poplavami/#newsList
1. SPLOŠNO
1.1. Ali se lahko vloge na Finančno upravo pošljejo po elektronski pošti?
V skladu s 4. členom Odloka o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 87/23 in 89/23) (odlok) se lahko vloge vložijo po elektronski poti tudi brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. V teh vlogah se vložnik lahko identificira z elektronskim podpisom, ki ni enakovreden lastnoročnemu podpisu, z uradno dodeljeno identifikacijsko številko ali drugim enoličnim identifikatorjem, ki ga za potrebe elektronskega poslovanja določi organ.
Namen tega ukrepa je, da se v največji možni meri omogoči vlaganje vlog po elektronski poti. Finančna uprava RS že sedaj omogoča vlaganje vlog prek portala eDavki in je tovrstni način vlaganja vlog v veljavi tudi v času veljavnosti teh ukrepov. Vlagatelji imajo tako v praksi naslednje možnosti elektronskega vlaganja vlog:
- po elektronski poti prek portala eDavki ali mobilne aplikacije eDavki;
- po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, razen če zakon določa obvezno vlaganje vlog prek eDavkov: Odlok dopušča možnost vložitve vloge po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način. V takem primeru bo davčni organ identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, naj stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (npr. DŠ, EMŠO) ali tudi na druge načine (npr. z naprednim elektronskim podpisom itd.);
1.2. Zaradi poplav ne bom mogel pravočasno vložiti obračuna davka / davčne napovedi. Kaj lahko storim?
ZDavP-2 določa v 52. členu, da če davčni zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, lahko predlaga predložitev obračuna po izteku predpisanega roka. Rok za vložitev predloga je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najkasneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel zakonski rok. Smiselno enako je določeno tudi za vložitve davčne napovedi, v 62. členu ZDavP-2. Predlog je treba obrazložiti, ter predložiti tudi dokaze (npr. fotografije).
1.3. Zaradi poplav ne bom mogel pravočasno vložiti pritožbe zoper izdan akt Finančne uprave oziroma odgovoriti na poziv Finančne uprave. Kaj lahko storim?
Na podlagi 6. člena odloka ne tečejo roki za uveljavljanje procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti (procesni roki), in sicer 14 dni od uveljavitve odloka (t.j. v obdobju od 6. 8. do vključno 19. 8. 2023). V tem času torej roki za vložitev pritožbe oz. odgovor na poziv Finančne uprave ne tečejo na podlagi samega odloka. Poleg tega ZUP omogoča vrnitev v prejšnje stanje (členi 103 do 108), če so podani upravičeni razlogi – v tem primeru pa je potreben predlog stranke. Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba obrazložiti, ter predložiti tudi dokaze (npr. fotografije).
1.4. Zaradi poplav ne morem plačati svojih davčnih obveznosti. Kaj lahko storim?
Odlok omogočapodaljšanje roka za plačilo oziroma odlog plačila obveznosti (davki, prispevki, globe,…) za največ 24 mesecev (prvi odstavek 7. člen Odloka). Zavezanec mora v zahtevi utemeljiti, da obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more plačati pravočasno. V primeru odobrenega odloga po tej podlagi se obresti ne obračunajo. Zahtevo lahko zavezanci vložijo v času veljavnosti odloka (do vključno 6. 9. 2023).
Poleg tega pa lahko davčni zavezanci, ki zaradi posledic poplav ne morejo pravočasno plačati svojih davčnih obveznosti, z vlogo zaprosijo tudi za naslednje ugodnosti, ki so predvidene v obstoječi zakonodaji (Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-2), in sicer:
Fizične osebe:
- odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v izjemnih primerih (101. člen ZDavP-2 in 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku)
V primeru izrednih okoliščin (poplava) se vlogi lahko ugodi ne glede na siceršnje mesečne dohodke, premoženje oziroma prihranke zavezanca in njegovih družinskih članov, kot izhajajo iz javnih evidenc, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom izrednih okoliščin.- plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev (drugi odstavek 103. člena ZDavP-2).
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2)
Poslovni subjekti (pravne osebe in druge osebe z dejavnostjo):
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev iz razloga grožnje hujše gospodarske škode (102. člen ZDavP-2).
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2).
Plačilnih ugodnosti po pravilih ZDavP-2 sicer ni mogoče odobriti za akontacije davka, davčni odtegljaj ter za prispevke za zdravstveno zavarovanje in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2. DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI PRIZADETIM V POPLAVAH
2.1. Kako je obdavčena pomoč, ki jo razna društva (npr. gasilska društva) in druge organizacije namenijo prizadetim v poplavah?
Prejemniki pomoči so v določenih primerih oproščeni plačila dohodnine v skladu z določili 20. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jo socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva (6. točka 20. člena ZDoh-2).
Prav tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja ustanove (7. točka 20. člena ZDoh-2).
Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije oziroma z zakonom, ki ureja invalidske organizacije oziroma ni dobrodelna ustanova po zakonu o ustanovah, dana sredstva oziroma pomoč fizični osebi ni oproščena plačila dohodnine.
Zato Finančna uprava priporoča, da se pomoč zbira v okviru humanitarnih organizacij, invalidskih organizacij ali dobrodelnih ustanov z urejenim statusom.
Razvid humanitarnih organizacij je objavljen na spletni strani Humanitarne organizacije | GOV.SI.
Na spletu je objavljen tudi Register invalidskih organizacij – Zbirke | OPSI – Odprti podatki Slovenije (gov.si).
Na povezavi Evidenca ustanov – Zbirke | OPSI – Odprti podatki Slovenije (gov.si) pa lahko preverite dobrodelne ustanove.
2.2. Kako je obdavčena pomoč, ki jo podjetje v denarju ali materialu nameni neposredno fizičnim osebam (ki niso zaposleni tega podjetja), ki so utrpeli materialno škodo v poplavah?
Če je prejeta pomoč oziroma darilo, dano s strani pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, se to obdavči kot drugi dohodek v skladu s 105. členom ZDoh-2, pri čemer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila do vrednosti 42 evrov oziroma skupne vrednosti vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, do vrednosti 84 evrov. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove.
Da pomoč, ki jo bodo prejele prizadete osebe, ne bo podvržena obdavčenju z dohodnino Finančna uprava priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira pri humanitarnih organizacij s statusom, ki bodo ta sredstva tudi najlažje razdelila pomoči potrebnim.
2.3. Delodajalec namerava zaposlenim, ki so utrpeli hujšo materialno škodo v poplavah nameniti določeno denarno pomoč. Ali je ta pomoč podvržena obdavčenju z dohodnino?
Enkratna solidarnostna pomoč, ki jo delodajalec izplača delavcu v primeru elementarne nesreče, ki prizadene delavca, se do višine 2.000 evrov ne všteva v davčno osnovo (v skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja).
Z 52. členom ZOPNN-F (Ur. list RS, št. 88/23) je za primere enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, določeno, da se le-ta ne všteva v davčno osnovo do 10.000 evrov. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
V teh primerih bo torej višina neobdavčenega zneska enkratne solidarnostne pomoči znašala 10.000 eurov namesto splošno veljavne višine 2.000 eurov. Znesek te enkratne solidarnostne pomoči se v delu, ki presega 10.000 eurov, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Iz navedenega izhaja, da morajo za davčno obravnavo enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- delojemalec je utrpel hujšo škodo zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023,
- delodajalec enkratno solidarnostno pomoč izplača v letu 2023,
- delojemalcu je nastala takšna (hujša) škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
Delodajalec mora kot plačnik davka po 58. členu ZDavP-2 zagotoviti pogoje in poznati okoliščine posameznega primera, da bo pravilno izračunal davčni odtegljaj od dohodkov iz delovnega razmerja. V primeru izplačila enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F mora tako delodajalec za vsak posamičen primer zagotoviti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz te določbe. Pogoj, da se lahko uporabi davčna obravnava enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F, je neposredna prizadetost delojemalca zaradi poplav v avgustu 2023, kot je primeroma poškodovanje ali uničenje nepremičnine, v kateri biva ali poškodovanje ali uničenje opreme nepremičnine, v kateri biva.
Delojemalec mora pred izplačilom enkratne solidarnostne pomoči po tej določbi, delodajalcu nastalo škodo izkazati z ustreznimi dokazili o nastanku takšne škode, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, npr.: zapisnik o prijavi škodnega dogodka na delojemalčevemu prebivališču zavarovalnici, cenitve, fotografije, iz katerih je razvidna škoda na delojemalčevemu prebivališču, računi popravil, dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode, ipd.
Delodajalec o izplačilih enkratne solidarnostne pomoči poroča v REK-O, kjer se neobdavčen znesek solidarnostne pomoči vpiše v polje B012 Solidarnostna pomoč.
2.4. Kako je z obdavčitvijo pomoči, ki jo bo sindikat izplačal svojim članom, ki so utrpeli materialno škodo v poplavah?
V primeru, da sindikat svojim članom izplača enkratno solidarnostno pomoč v primerih reševanja izjemnih razmer (naravne nesreče), se od te pomoči dohodnine ne plača, če je pomoč izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države (5. točka 20. člena ZDoh-2).
Na spletu je objavljen Seznam reprezentativnih sindikatov – Zbirke | OPSI – Odprti podatki Slovenije (gov.si).
2.5. Ali je obdavčena pomoč v denarju ali blagu, ki jo sodelavci namenijo sodelavcem, ki so zaradi poplav utrpel hujšo materialno škodo? Kako je z obdavčitvijo v primeru, če to pomoč prizadetim nudi sosed, prijatelj ali znanec?
V navedenih primerih gre za darilo, ki ga fizična oseba podari drugi fizični osebi in ta dohodek (darilo) ni podvržen obdavčenju z dohodnino. Po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD) darilo, ki zajema le premičnine (tudi denar), ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin od posameznega darovalca nižja od 5.000 evrov. Če darilo, ki predstavlja denar, presega omenjeni znesek ali gre za drugo vrsto premičnega premoženja (npr. motorna vozila, vrednostni papirji), ali nepremičnino, mora prejemnik darila najpozneje v 15 dneh od prejema darila na pristojni finančni urad poslati napoved za odmero davka od prejetega darila. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.
2.6. Podjetje bi prostovoljno zbiralo sredstva zaposlenih, ki bi nato vsa pridobljena sredstva razdelila svojim zaposlenim, ki so bili prizadeti v poplavah. Kako ravnati v primeru, ko zaposleni (darovalec) podpiše izjavo, da se mu pri plači odtegne določen znesek ter podjetje v njegovem imenu in za njegov račun nakaže na TRR sodelavca/sodelavcev, prizadetih v poplavah?
Iz vprašanja je razbrati, da bi sredstva prispevale fizične osebe – zaposleni (iz neto plače) in ne podjetje. Če pomoč darujejo fizične osebe drugi fizični osebi potem je ta pomoč neobdavčena do višine 5.000 € od posameznega darovalca. Če bo pomoč izplačana iz računa podjetja mora podjetje zagotoviti seznam darovalcev z zneski posameznih pomoči oz. dokazila, da ne gre za sredstva podjetja, ampak zaposlenih (z izjavami delavcev, ki bodo darovali, z dokazili o izvedenih odtegljajih, …).
2.7. Ali občina lahko zbira humanitarne prispevka za poplave in jih nato deli osebam, ki so utrpeli škodo?
V skladu s 1. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46. členu tega zakona.
Za oprostitev plačila dohodnine od humanitarne pomoči, ki bi jih občina izplačevala prizadetim v poplavi mora občina imeti oz. sprejeti poseben predpis (v katerem določi tudi merila oz. kriterije za izplačevanje pomoči), ne sme pa biti ta pomoč v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
2.8. Kako se izpolni REK-O in OPSVZ v primeru refundirane odsotnosti od dela zaradi intervencij prostovoljnih gasilcev?
V skladu z določbami Zakona o gasilstvu in 27. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada.
Kadar gre za zaposleno osebo, nadomestilo iz prejšnjega odstavka izplača delodajalec v breme države ali lokalne skupnosti, odvisno od tega, kje je državljan razporejen v Civilno zaščito. Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, po postopku določenem v predpisu iz prejšnjega odstavka. O izplačanem nadomestilu v tem primeru delodajalec poroča na REK-O v polje P01b ter v polje M01. Polja S se za to izplačilo ne izpolnjujejo.
Kadar pa gre za samozaposleno osebo, je ta dolžna obračunati in plačati prispevke za socialno varnost tudi za čas, ko kot prostovoljni gasilec oz. pripadnik Civilne zaščite na podlagi poziva opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, in na podlagi zahtevka za nadomestilo izgubljenega zaslužka prejme refundacijo zneska plačanih prispevkov za socialno varnost.
To pomeni, da samozaposlena oseba tudi za čas opravljanja nalog prostovoljnega gasilca oz. pripadnika Civilne zaščite na podlagi vpoklica obračuna in plačati vse prispevke za socialno varnost in to evidentirati v polju 130 – zadržanost od dela – v breme zavezanca.
2.9. Ali obstaja možnost zmanjšanja oziroma odpisov prispevkov za kmete, ki so utrpeli škodo v poplavah na kmetijskih površinah?
Po določbah Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (ZPKZ), se lahko kmetom in članom njihovih gospodarstev, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: PIZ).
Prispevki za PIZ se zavezancem lahko zmanjšajo ali odpišejo le, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- škoda je posledica elementarnih (naravnih) nesreč, ki so taksativno naštete v 2. členu ZPKZ, in sicer primeroma tudi, če je zavezanec utrpel škodo zaradi poplav in je
- nastalo škodo ocenila občinska komisija pristojna na podlagi posebnih predpisov oziroma državna komisija za ocenjevanje škode v kolikor je sprejet interventni zakon o odpravi posledic naravne nesreče, pri čemer se praviloma škoda izrazi glede na letni katastrski dohodek kmetije.
Pri tem velja opozoriti, da se prizna zmanjšanje oziroma odpis prispevkov za PIZ iz naslova naravnih nesreč zaradi izgube donosa na kmetijskih zemljiščih le, če bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08) izdelala oceno škode v kmetijski proizvodnji.
Glede nadaljnjih postopkov boste obveščeni naknadno.
2.10. Kako je obdavčeno darilo/donacija fizične osebe društvu (če ta nima statusa humanitarne organizacije)? Denimo fizična oseba donira Prostovoljnemu gasilskemu društvo XX 10.000 eur – kakšna je obdavčitev za gasilsko društvo?
Donacija, ki jo prejme pravna oseba ustanovljena za nepridobitni namen, ki tako tudi deluje, predstavlja pri pravni osebi prihodek po računovodskih standardih.
V skladu z 9. členom ZDDPO-2 in 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti se donacija smatra za nepridobitni prihodek, ki se ga v skladu z 27. členom ZDDPO-2 izvzame iz davčne osnove.
Prejeta donacija torej pri pravni osebi, ustanovljeni za nepridobitni namen, ki tako tudi deluje, ne povečuje davčne osnove in posledično obveznosti za DDPO. Navedena davčna obravnava ni odvisna od imetništva statusa “delovanja v javnem interesu”.
Na podlagi zgornjih predpisov donacije pravnim osebam zasebnega prava, ki izvajajo nepridobitne
dejavnosti, torej niso predmet obdavčitve po ZDDPO-2, ampak so zajete z določbami ZDDD, kateri določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče doseči oprostitev plačila davka od prejetega darila.
Davka od prejetega darila je oproščeno darilo, ki ga prejme pravna oseba zasebnega prava (to so društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja), ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe zasebnega prava.
Napoved za odmero davka od prejetega darila mora obdarjenec oddati ne glede na to, ali bo darilo oproščeno plačila davka, pod pogojem, da gre za darilo prejeto od istega darovalca v vrednosti nad 5.000 evrov. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.
2.11. Delodajalec bi delavcem izplačal solidarnostno pomoč, ali je ta pomoč 100% priznan strošek?
Odhodki iz naslova solidarnostne pomoči so v skladu s petim odstavkom 35. člena ZDDPO-2 davčno priznani.
Glede obdavčitve na strani prejemnika pomoči glej odgovor pod točko 2.3..
2.12. Poslovni subjekt A d.o.o. bi doniral sredstva poslovnemu subjektu B d.o.o.. Kaj pomeni donacija z vidika donatorja in kaj z vidika prejemnika donacije?
Donacija z vidika donatorja predstavlja odhodek, ki v skladu s 30. členom ZDDPO-2 davčno ni priznan. Tak odhodek je v obračunu davka potrebno izvzeti, kar posledično pomeni, da ne znižuje davčne osnove.
Pri prejemniku donacija predstavlja prihodek, ki v opisanem primeru v katerem prejemnik ni pravna oseba ustanovljena za nepridobitni namen, povečuje davčno osnovo za DDPO.
2.13. Kako bo uničeno blago in uničena OS vplivalo na sestavo DohDej, DDPO?
Na podlagi odpisa oziroma odprave pripoznanja v poslovnih knjigah, ki je posledica uničenja ob poplavah, bodo zavezancem nastali odhodki, ki so za davčne namene praviloma davčno priznani, to pomeni, da praviloma znižujejo davčno osnovo DDPO in DohDej.
O uničenju je potrebno oblikovati ustrezno knjigovodsko listino, katero spremljajo dokazila o uničenju in nadaljnji usodi uničenega sredstva, npr. listine o odvozu na odpad, v recikliranje itd.
2.14. Možnost znižanja akontacij.
FOD lahko znižajo znesek (predhodne) akontacije DDD na podlagi in pod pogoji iz prvega odstavka 299. člena ZDavP-2. PO lahko znižajo znesek akontacije DDPO na podlagi in pod pogoji iz devetega odstavka 376. člena ZDavP-2.
Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove.
2.15. Kakšne so možnosti oprostitev plačila carine in DDV ob uvozu blaga namenjenega za žrtve poplav?
V povezavi z uvozom blaga, namenjenega za žrtve neravnih nesreč – poplave, bi opozorili na možnosti uveljavljanja oprostitve plačila uvoznih dajatev v okviru različnih členov Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 324, 10.12.2009; v nadaljevanju: Uredba 1186/2009).
Oprostitve, ki bi lahko prišle v poštev, so:
- oprostitev za blago, ki ga uvažajo državni organi ter dobrodelne ali človekoljubne organizacije (člen 61/1 Uredbe 1186/2009);
- oprostitev za blago za žrtve elementarnih nesreč (člen 74 Uredbe 1186/2009).
Največkrat bo prišla v poštev oprostitev na podlagi člena 61/1/a Uredbe 1186/2009. Člen določa, da se lahko brez uvoznih dajatev, če to ne povzroča zlorab ali večjih izkrivljanj konkurence, uvozijo osnovne potrebščine (npr. hrana, oblačila, zdravila, posteljnina), ki jih uvažajo državne organizacije ali druge dobrodelne ali človekoljubne organizacije, ki so jih priznali pristojni organi za brezplačno razdeljevanje osebam, ki potrebujejo pomoč. Oprostitev DDV je v skladu z 10. točko prvega odstavka 51. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19) možna pod pogojem, da je blago pridobljeno brezplačno. Enaka oprostitev uvoznih dajatev in DDV velja tudi za blago, ki ga brezplačno pošlje oseba ali organizacija, registrirana izven carinskega območja Unije brez komercialnih namenov državnim ali drugim dobrodelnim ali človekoljubnim organizacijam, ki so jih priznali pristojni organi, za uporabo pri zbiranju sredstev na občasnih dobrodelnih prireditvah v korist oseb, ki potrebujejo pomoč ter za opremo in pisarniški material, ki ga brezplačno pošlje oseba ali organizacija, registrirana izven carinskega območja Unije brez komercialnih namenov dobrodelnim ali človekoljubnim organizacijam, ki so jih priznali pristojni organi, za uporabo izključno za zadovoljevanje lastnih poslovnih potreb ali za izvajanje svojih dobrodelnih ali človekoljubnih dejavnosti.
Tako je na primer pri uvozu blaga možna oprostitev plačila carine in DDV, če gre za blago, ki ga brezplačno pridobijo državni organi, dobrodelne in človekoljubne organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev osebam, potrebnim pomoči. Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad njihovih delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila dajatev. Če ne gre za brezplačno pridobitev, je možna samo oprostitev plačila carine, ne pa tudi DDV.
Oprostitev plačila carine in DDV je možna tudi v primeru uvoza blaga za žrtve elementarnih nesreč (člen 74 Uredbe 1186/2009 in 11. točka 51. člena Zakona o davku na dodano vrednost). Blago, ki ga uvozijo državne organizacije ali druge dobrodelne ali človekoljubne organizacije, ki so jih priznali pristojni organi, se lahko uvozi brez uvoznih dajatev, če je namenjeno za brezplačno razdeljevanje žrtvam elementarnih nesreč, ki so prizadele ozemlje ene ali več držav članic, ali za brezplačno uporabo žrtvam takšnih nesreč, pri tem pa ostane v lasti zadevnih organizacij. Zadevna oprostitev plačila carine in DDV je pogojena s sklepom Evropske komisije. Ustrezni postopki še potekajo in pričakujemo, da bo Evropska komisija v čim krajšem času izdala omenjeno odločbo oziroma sklep Če bo carinska deklaracija vložena, preden bo Evropska komisija izdala ustrezen akt, mora upravičenec carinskemu organu predložiti izjavo, da bo plačal dajatve, če Evropska komisija ne bo odobrila oprostitev dajatev.
3. DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV
3.1. Davčni zavezanci zaradi nedelovanja povezav ne morejo potrjevati davčnih računov. Ker gre za izredne razmere zavezance zanima, ali lahko potrdijo šele ko bo povezava vzpostavljena, oziroma ali je tu obvezna uporaba VKR?
Da. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti elektronske povezave v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal v času prekinitve elektronske povezave, naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo.
V primeru prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s FURS izda zavezanec račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR). Zavezanec mora vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času prekinitve elektronske povezave izdal brez enkratne identifikacijske oznake (EOR). Rok dveh dni začne teči naslednji delovni dan po delovnem dnevu, v katerem je prišlo do prekinitve elektronske povezave. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti elektronske povezave v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal v času prekinitve elektronske povezave, naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo tudi razlogi povezani s poplavo, kot so npr. okvara pri ponudniku storitve dostopa do interneta, okvare na komunikacijskem omrežju zaradi poplave, udara strele, požara, žleda in podobno
Aktualni odgovori povezani z zastavljenim vprašanjem so navedeni pod vprašanji 66, 69 in 70 Podrobnejšega opisa na povezavi Davcne_blagajne_in_davcno_potrjevanje_racunov.docx (live.com), in sicer v poglavjih:
– 9.4 Postopek potrjevanja računov v primeru nedelovanja elektronske naprave oziroma prekinitve elektronske povezave
– 9.5 Postopek izdaje računov, če zavezanec nima interneta oziroma GPRS in zato ni možna vzpostavitev elektronske povezave.
3.2. Zavezanki je poplavilo frizerski salon in nekaj časa ne bo mogla opravljati dejavnosti. Zanima jo, ali mora glede na določbo 8. člena ZDavPR FURS-u sporočiti, da ne bo mogla v tem prostoru začasno potrjevati davčne račune?
V primeru, da gre le za začasno prekinitev opravljanja dejavnosti v določenem poslovnem prostoru, v sistemu davčnih blagajn še ni potrebno sporočiti podatkov o zaprtju poslovnega prostora. V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora pa mora v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZDavPR zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o zaprtju poslovnega prostora.
Vprašanje 318: Kaj moram storiti, če sem zaprl poslovni prostor v katerem sem izdajal račune? (18. 4. 2019) Odgovor: V skladu s šestim odstavkom 8. člena ZDavPR mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o vseh spremembah podatkov za posamezni poslovni prostor. V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o zaprtju poslovnega prostora. Podatki o zaprtju poslovnega prostora se posredujejo elektronsko, v okviru sporočila s podatki o poslovnem prostoru. V sporočilo s podatki o poslovnem prostoru se poleg ostalih obveznih podatkov o poslovnem prostoru v polje »Zaprtje poslovnega prostora« (P_7.0) vpiše vrednost »Z«, v polje »Datum začetka veljavnosti podatkov« (P_6.0) se vpiše datum zaprtja poslovnega prostora.
V primeru težav pri elektronskem posredovanju podatkov o zaprtju poslovnega prostora se obrnite na vašega proizvajalca oziroma vzdrževalca programske opreme za davčno potrjevanje računov. Zavezanec mora v primeru zaprtja poslovnega prostora dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.
4. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)
4.1. Davčni zavezanec ima v poplavi uničeno vso dokumentacijo, računalnike, zaloge blaga… Zanima ga, kako je z oddajo obračuna DDV za 7/2023, ker nima podatkov.
V povezavi z izrednimi razmerami, s katerimi se soočamo zaradi poplav, ni predvidena prestavitev roka za predložitev obračuna DDV-O. Davčni zavezanec, kateremu ne uspe predložiti obračuna DDV-O v zakonsko določenem roku, ima na voljo dva instituta, in sicer:
- predložitev obračuna DDV-O na podlagi samoprijave v skladu z 88.c členom ZDDV-1 ali
- predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka v skladu z 52. členom ZDavP-2.
V obeh primerih se davčni zavezanec izogne kazenskim sankcijam.
V zvezi s predložitvijo obračuna DDV na podlagi 52. člena ZDavP-2 pojasnjujemo še, da mora davčni zavezanec obračun na podlagi 52. člena ZDavP-2 predložiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna.
Če davčni zavezanec s podatki ne razpolaga oziroma so le ti nepopolni, lahko predloži obračun s prilogo z navedbo, da podatki niso popolni, in da bodo v primeru naknadne pridobitve podatkov popravki vključeni v tekoči obračun. Na podlagi 88.b člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV.
4.2. Ravnanje v primeru poplavljene dokumentacije in arhiva
Vse davčne zavezance, ki so bili v poplavah prizadeti opozarjamo, da so za dokazne dokumente glede poplavljene dokumentacije primerni in verodostojni glede nastale škode tisti dokumenti, ki jih sestavi nepristranska tretja oseba ali komisija za popis škode. Naredi se popis, katere dokumente in podatke je poplava prizadela. Ugotovi se, katere dokumente ste izgubili in kateri so nepogrešljivi za dokazovanje vaše finančne situacije in davčnih obveznosti. To bo pomagalo oceniti, kaj je bilo izgubljeno in kaj je mogoče rešiti. Iz dokaznega dokumenta mora biti razvidno, da je bila dokumentacija poplavljena. Če je mogoče, je potrebno priskrbeti potrdila ali dokumentacijo o uničenju, kot so fotografije poplavljenih prostorov, poročila o nesreči itd. To lahko pomaga pri utemeljitvi izgube dokumentacije.
Četudi davčni zavezanec dokaže, da je bila njegova dokumentacija povsem uničena, mora storiti vse, da podatke iz uničene dokumentacije obnovi. To pomeni, da pridobi kopije dokumentacije od svojih dobaviteljev, kupcev, ipd. Čeprav so fizični dokumenti uničeni, morda še vedno obstajajo digitalni zapisi, e-poštna komunikacija ali druge sledi, ki lahko služijo kot dokazi za vaše finančne transakcije. Poskusite zbrati vse razpoložljive dokaze, ki lahko podprejo vašo situacijo.
Dokumentacijo, ki je nastala v komunikaciji z davčnim organom po eDavkih, je na eDavkih zavezancu dostopna.
Zavezanci, ki davčno potrjujejo račune, podatke o davčno potrjenih računih pridobijo tudi preko za to namenjenega spletnega servisa preko portala eDavkov. V zaprti portal eDavki zavezanec vstopi preko gumba “Elektronska oddaja” kot registriran uporabnik in izbere Vpogledi ter klikne na povezavo DPR-PakR – Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih, kot je bolj podrobno pojasnjeno tudi na povezavi Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih .
Ob samem uničenju dokumentacije sicer ni zakonske obveznosti za obveščanje FURS ob samem dogodku, vseeno pa predlagamo, da zavezanec o dogodku obvesti pristojni finančni urad, s posredovanjem obvestila po eDavkih.
Zavezancem vsekakor vedno priporočamo hrambo dokumentacije, ki je v fizični obliki tudi v ustrezni elektronski obliki. Glede dokumentacije, ki je izvirno v fizični obliki ali v elektronski se priporoča tudi zajem v digitalno obliko. Zaradi zavarovanja gradiva v digitalni obliki pred izgubo ali poškodovanjem je nujna tudi izdelava varnostnih kopij tega gradiva. Zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, morajo le te hraniti na način, kot to določa 38. člen Zakona o davčnem postopku, ki med drugim tudi določa, da je treba zagotoviti ustrezno stopnjo zaščite, varovanja zaupnosti in celovitosti teh podatkov. Na ustrezno hrambo dokumentacije napotujejo tudi Slovenski računovodski standardi v pravilih skrbnega računovodenja in Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) (pisrs.si).
4.3. Donacija blaga
Z DDV je obdavčena brezplačna odtujitev blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če je bil od tega blaga oziroma dela blaga vstopni DDV v celoti ali deloma odbit. To pomeni, da mora davčni zavezanec od brezplačne dobave blaga, od katerega je bila izkoriščena pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV, obračunati DDV na internem dokumentu. Davčna osnova je nabavna cena blaga (oziroma lastne cene blaga), določene v trenutku uporabe (v trenutku brezplačnega prenosa). Davčnemu zavezancu ni treba obračunati DDV od daril, ki se dajejo občasno in se ne dajo istim osebam, če vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR.
V zvezi z donacijo hrane, je treba upoštevati, da je lastna cena oziroma nabavna cena blaga enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano, v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Lastna cena se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Več informacij o tem 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Več glede donacije hrane glej odgovor 4.13.
4.4. Donacija denarnih sredstev
Od doniranih sredstev, kjer prejemnik v zameno za ta sredstva ne dobi dobave blaga oziroma storitve, prejeta sredstva niso predmet DDV.
4.5. Davčna obravnava uničenega blaga
Uničenje blaga, nastalo zaradi višje sile, ni predmet DDV.
Definicija »višje sile« v davčni zakonodaji ni opredeljena, zato jo je treba razlagati v okviru pravnega standarda višje sile, kot je določen v 153. členu Obligacijskega zakonika, po katerem je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni ga bilo pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Navedeno pomeni, da mora biti vzrok, ki naj bi pomenil višjo silo, zunaj dejavnosti, dogodek mora biti izreden, nepričakovan in nepredvidljiv. Poplava se šteje za višjo silo, saj gre za izreden in nepričakovan dogodek.
4.6. Popravek odbitka DDV od uničene opreme
Če določeno osnovno sredstvo postane neuporabno (uničeno v poplavi) pred iztekom obdobja za popravek odbitka DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabno (uničeno), konča tudi obdobje popravka odbitka. Prvotnega odbitka se v tem primeru ne popravlja.
4.7. Obračun in odbitek DDV od blaga, ki ga davčni zavezanec nabavi za ljudi v stiski zaradi ujm?
Davčni zavezanec, ki kupi blago za nadaljnjo donacijo, nima pravice do odbitka DDV, saj blago ni namenjeno uporabi v transakcijah, ki dajejo pravico do odbitka DDV. V tem primeru se ob doniranju tega blaga DDV ne obračuna.
4.8. Obračun DDV v primeru, kjer davčni zavezanec sam izdela blago in podari prizadetim v poplavah.
Če za izdelavo blaga uporabi surovine, za katere je izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, je podaritev izdelanega blaga predmet obdavčitve z DDV (glej odgovor 4.3). Če pri nabavi surovin ni izkoristil pravice do odbitka DDV, se ob podaritvi izdelanega blaga ne obračuna DDV.
4.9. Javno komunalno podjetje bi prostovoljcem, ki pomagajo oz. bodo pomagali pri odpravi škode zaradi poplav, kupilo malico. Ali ima pravico do odbitka DDV pri nabavi hrane in pijače, ki jo brezplačno ponudi prostovoljcem?
Davčni zavezanec, ki kupi sendviče in pijačo, da jih nato brezplačno razdeli prostovoljcem, nima pravice do odbitka DDV. Več glede donacij blaga glej odgovor 4.3.
4.10. Podjetje, identificirano za namene DDV, bi organiziralo humanitarni tek s prijavnino. Zbrana sredstva bi namenilo humanitarnim organizacijam ali posameznikom, žrtvam poplav. Ali je treba obračunati DDV in izdati račun?
Organizacija izvedbe dobrodelnega humanitarnega teka, ki ga izvede davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ne izpolnjuje pogojev za oprostitev, zato je treba od prijavnine obračunati DDV. Za prijavnino je treba izdati račun in ga davčno potrditi, če je prijavnina plačana z gotovino.
Predaja sredstev iz naslova zbranih prijavnin, kjer davčni zavezanec ne prejme nazaj nobene proti dobave, ni predmet obdavčitve z DDV.
4.11. Davčni zavezanec, ki se je letos identificiral za namene DDV kot prostovoljni davčni zavezanec, zaradi poplave pričakuje, da bo promet bistveno nižji in bi želel izstopiti iz sistema DDV. Ali mu lahko zaradi nižjega prometa preneha identifikacija za namene DDV?
Davčni zavezanec, ki se je v letošnjem letu prostovoljno identificiral za namene DDV, se zaradi nižje pričakovanega prometa ne more deregistrirati. Prenehanje identifikacije za namene DDV bi bilo možno, če bo dejansko prenehal opravljati dejavnost.
4.12. Brezplačno opravljene storitve žrtvam poplav
Storitev, ki jo davčni zavezanec v zvezi z odpravo posledic poplav opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti brezplačno (npr. gostinske storitve, storitve čiščenja, odstranjevanje skal, …) za poslovni namen, ni predmet DDV (od take brezplačno opravljene storitve ne obračuna DDV).
4.13. Donacija hrane
Davčni zavezanec, ki je ob nabavi hrane odbijal DDV, mora v primeru donirane hrane obračunati DDV na podlagi knjigovodske listine, ki ima enake elemente kot račun. Za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, je lastna cena oziroma nabavna cena blaga enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano, v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Če davčni zavezanec ni uveljavil odbitka DDV, pri donaciji hrane ne nastane obveznost obračuna DDV.
Donatorji hrane so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano in v svojem poslovnem procesu hrano darujejo posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane za humanitarne namene. Posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so humanitarne organizacije, invalidske organizacije ter javni zavodi s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano. Donatorji hrane in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so nosilci živilske dejavnosti. Več o tem v 89.a členu Zakona o kmetijstvu.
Vir: FURS
