Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je 31.3.2023 objavila »Javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici TRL 3-6«. Namen razpisa je sofinanciranje večjih raziskovalnih in inovacijskih projektov, pri katerih sodelujejo gospodarstvo in raziskovalne organizacije, sredstva za sofinanciranje pa prihajajo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Ob pregledu razpisa je mnogim potencialnim prijaviteljem postalo hitro jasno, da razpisni pogoji omogočajo osnovanje konzorcijev in prijavo na razpis samo javnim raziskovalnim zavodom in podjetjem ter da razpis s tem izključuje vse »ne-javne« raziskovalne organizacije, ki niso ustanovljene s strani države oziroma niso ustanovljene kot podjetja po Zakonu o gospodarskih družbah.
Razpis tako krši več določil Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), Splošni akt ARRS pa tudi načela NOO. Vsi omenjeni dokumenti namreč pravno in vsebinsko zagotavljajo in poudarjajo enakopravnost raziskovalnih organizacij, njihovo medsebojno sodelovanje in njihovo sodelovanje z gospodarstvom ter zagotavljajo načela enakih možnosti in konkurenčnosti. V nasprotju s temi dokumenti pa razpis z izključitvijo zasebnih raziskovalnih organizacij, ki so jih pogosto ustanovila podjetja ali interesna združenja podjetij, ovira splošni razvoj znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, zavira sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, ovira prenos znanj iz raziskovalne sfere v gospodarstvo ter zavira delovanje razvojnih jeder v gospodarstvu.
Poleg omenjenih kršitev povezanih z zasebnimi raziskovalnimi organizacijami, je razpis močno omejujoč tudi za javne raziskovalne organizacije, saj jim dovoljuje sodelovanje samo v dveh projektnih konzorcijih, v kolikor so v enem v vlogi vodilnega partnerja, v drugem pa v vlogi sodelujočega partnerja. V primeru, da javna raziskovalna organizacija želi sodelovati samo kot partner v konzorciju (ne pa kot vodilni partner), pa ji je to omogočeno samo v enem konzorciju. Razpis na ta način ustvarja nekonkurenčne pogoje tudi za javne raziskovalne organizacije, oziroma prikrito favorizira večje javne raziskovalne organizacije.
Tukaj podpisani smo ARRS seznanili z navedenimi kršitvami zakonodaje in zahtevali spremembo razpisnih pogojev oziroma njihovo uskladitev z zakonskimi zahtevami, odgovor še pričakujemo. Menimo, da bi z omenjeno problematiko morala biti seznanjena tudi širša javnost, za prekinitev opisane prakse in v izogib morebitnim prihodnjim poskusom podobnih razpisov z diskriminatornimi pogoji. ARRS naj bi namreč v prihodnosti postala glavna agencija, ki bo odločala o razdeljevanju javnih sredstev za raziskave in razvoj. Z nadaljevanjem njihove trenutne politike priprave razpisov to pomeni, da bo enakopravno kandidiranje za javna sredstva otežkočeno, če ne celo nemogoče za 252 od 327 raziskovalnih organizacij (ki niso podjetja, podatki iz SICRIS). Posledično bo močno okrnjeno medsebojno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami ter njihovo sodelovanje z gospodarstvom. Na ta način se bo poslabšala konkurenčnost Slovenije na področju raziskav in razvoja ter pri prenosu raziskovalnih rezultatov v gospodarstvo. Zasebne raziskovalne organizacije so ključni vezni člen, ki rezultate bazičnih raziskav prenašajo na aplikativni nivo oziroma v gospodarstvo in posledično omogočajo ustvarjanje nove dodane vrednosti.
Direktor inštituta za celulozo in papir, dr. David Ravnjak, ob tem dodaja: “Razpis izrazito favorizira javne raziskovalne institucije, ostalim raziskovalnim organizacijam pa načrtno onemogoča dostop do javnih sredstev. Razpis krši več določb ZZrID omejuje pa tudi sodelovanje med samimi raziskovalnimi organizacijami ter prenos znanja v gospodarstvo. Upravičena je bojazen, da bodo takšni razpisi v prihodnosti postali redna praksa. V tem primeru lahko večina zasebnih raziskovalnih inštitutov zapre vrata, Slovenija pa bo močno nazadovala na področju raziskav in razvoja, sploh pri prenosu rezultatov le-teh v gospodarstvo.”
Inštitut za celulozo in papir – dr. David Ravnjak, direktor
TECOS
RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE – dr. Aleš Hančič, direktor
FTPO – Fakulteta za tehnologijo polimerov – izr. prof. dr. Blaž Nardin, dekan
InnoRenew COE – prof. dr. Andreja Kutnar, direktorica
Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja – dr. Zoran Marinšek, direktor
IOS – inštitut za okoljevarstvo in senzorje – prof. dr. Aleksandra Lobnik, direktorica
Štajerska gospodarska zbornica – mag. Aleksandra Podgornik, direktorica
V imenu vseh podpisnikov:
dr. David Ravnjak, direktor Inštituta za celulozo in papir
