Na prvi letošnji tiskovni konferenci Štajerske gospodarske zbornice, 23. 3. 2023, so dr. Roman Glaser, predsednik ŠGZ, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ in Albert Kekec, predsednik Regijskega sveta ŠGZ izvajalcev čezmejnih storitev, podrobneje spregovorili o problematiki podjetij zaradi že leto dolge nedorečenosti na področju izdajanja okolje varstvenih soglasij in aktivnostih zbornice za rešitev te vedno bolj pereče situacije, pa tudi o analizi negativnih učinkov predlaganega Zakona o izvajanju čezmejnih storitev in rešitvah, ki jih je pripravila ŠGZ.
PROBLEMATIKA ZAKONA O VODAH – NEDOREČENOST POVEČUJE NEGOTOVOST IN ONEMOGOČA GOSPODARSKI RAZVOJ
Kako se naj razvijamo?
To je vprašanje, ki si ga številne gospodarske družbe, na Štajerskem in v Sloveniji, ki se nahajajo na vodovarstnem območju, zastavljajo že od začetka preteklega leta. Žal do danes od pristojnih niso dobile odgovora, ki bi jim omogočal odgovoren, stabilen in varen razvoj v skladu z jasnimi zakonskimi določili.
V začetku januarja 2022 je namreč Upravno sodišče RS sprejelo odločitev o tolmačenju 69. člena Zakona o vodah, s katero se je vzpostavila nova sodna praksa, po kateri se ravnajo upravni organi, pristojni za izdajo okoljskih dovoljenj.
Do te sodbe so pristojni upravni organi (MOP, ARSO, DRSV) upoštevali dotedaj veljavne uredbe (odloke) o vodovarstvenih pasovih. Od sodbe Upravnega sodišča in reakcije ARSO na to sodbo pa je bila vzpostavljena sodna praksa, ki upošteva le Zakon o vodah in ne uredb in/ali odlokov.
Gre za pomembno spremembo dosedanje dolgoletne prakse in novo dejstvo pri pridobivanju dovoljenj za naložbe družb na teh območijih, pomembnih za ravoj dejavnosti.
Nova sodna praksa in posledično upravni postopki veljajo za vse gospodarske družbe, ki se nahajajo na vodovarstnem območju (velja za vse vodorastvene pasove) in so IED in/ali SEWESO zavezanci. Takšnih podjetij je na Štajerskem veliko v različnih branžah in različnih velikosti.
Novo sodno praksa morajo upoštevat vsa podjetja pri načrtovanju razvoja, povečanju kapacitet, sprememb tehnologije in drugih pomembnih sprememb poslovnih procesov. (Natačen pregled, katera so ta podjetja najdete http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=499584.5%2C109973.68%2C264.58333)
ŠGZ je zato tekom celega leta 2022 pozivala pristojne organe k dialogu, v katerem bi skupaj oblikovali rešitve v zadovoljtsvo relevantnih deležnikov, kar bi omogočalo nadaljni razvoj gospodarskih družb na vodovarstvenih območjih. Nerazumevanje nujnosti po hitri odgovorih, stisk podjetij in pozivov ŠGZ in GZS se najbolj odraža predvsem v odgovoru Ministrtsva za okolje in prostor (14.10.2022), ki na Pobudo GZS iz septembra 2022, med drugim odgovarja:
”… Navedeno kaže na to, da bo potrebno zadevno problematiko za naprej celovito sistemsko nasloviti na zakonski ravni ter pripraviti strokovno utemeljene rešitve za bolj učinkovito ureditev tega področja. Zavedamo se namreč, na kar opozarjate tudi sami, da je sistem t.i. vodovarstevnih uredb kompleksen in administrativno preobremenjen in posledično morda ni najbolj optimalen z vidika zagotavljanja ustreznega varovanja vodnih virov. V procesu priprave sistemskih rešitev zadevnega področja pa bo lahko primerno obravnavan tudi posredovani predlog GZS.”
Direktorica ŠGZ, mag. Aleksandra Podgornik ob tem poudarja: »Žal nam je, da se pristojni ne zavedajo dovolj, da gospodarske družbe za načrtovanje svojih razvojnih aktivnosti potrebujejo jasne usmeritve in predvsem zakonodajo, ki jim omogoča stabilen, varen in odgovoren razvoj. Podjetja ne želijo kršiti zakonodaje, kaj šele graditi svoj razvoj na trhlih nejasnih temeljih. Raje dejavnost selijo v okolja, kjer teh negotovosti ni. To smo tudi lahko videli tudi v zadnjem primeru odhoda Magne. V ŠGZ se bojimo, da bo takih primerov v naši regiji zelo hitro še več. Zato nismo odnehali iskati rešitev in poti, ki bodo omogočala vzpostavitev dialoga in oblikovanje ustreznih rešitev.«
UČINKI PREDLAGANIH SPREMEMB ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV ŠKODIJO SLOVENSKEMU GOSPODARSTVU
Predlagane spremembe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev so realna grožnja, da se bo slovenski izvoz iz naslova storitev gradbeništva, tehničnih storitev in transportnih storitev (GTT), ki je leta 2022 v slovenski BDP prispeval 5,6 milijard evrov, kar je 51% izvoza vseh storitev, občutno zmanjšal, ugotavljajo v Analizi učinkov sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki so jo pripravili v Štajerski gospodarski zbornici.
Po anketi ŠGZ namreč skoraj 50% podjetij, v primeru sprejetja teh sprememb, najavlja selitev proizvodnje v tujino in kar okoli 95% delavcev napotenih v tujino ni pripravljeno delati v tujini za 13 – 14% nižjo neto plačo, čeprav se jim povišajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Ko je ŠGZ analizirala to situacijo, je pripravila tudi predloge rešitev, ki ne bi povzročile težko popravljivih negativnih učinkov na slovenski BDP.
Zato je ŠGZ odločevalcem predstavila več predlogov rešitev:
1. Ureditev, ki jo imajo v Avstriji, kjer so napoteni delavci v določenih panogah deležni 60% olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40% siceršnje davčne osnove.
2. Uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji. To pomeni, da naj za napotene delavce v zasebnem sektorju veljajo ista določilakot za javne uslužbence. S tem se odpravi sedaj veljavna rešitev, ki je diskriminatorna za delavce zasebnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino.
3. Ureditev, ki jo imajo hrvaška podjetja, ki so na tujih trgih velik konkurent slovenskim podjetjem. Hrvaški delavec je upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini. Te dnevnice niso obremenjene z davki in prispevki.
Albert Kekec, predsednik Regijska sveta izvajalcev čezmejnih storitev pri ŠGZ, razloži: »V Zakonu o dohodnini-ZDoh-2 naj se določi, da posebna davčna osnova (42. člen ZDoh-2) velja tudi za delavce iz zasebnega sektorja, ki so napoteni na delov tujino.Menimo, da bi morali imeti vsi davčni zavezanci, ki so napoteni na delo v tujino in ki prejemajo istovrstne dohodke oziroma so jim zagotovljene istovrstne ugodnosti v naravi, enako davčno obravnavani, ne glede na to ali so zaposleni v javnem ali v zasebnem sektorju.«
Za javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je napoten na delo v tujino namreč velja posebna davčna osnova, določena v 42. členu ZDoh-2, tako, da se tej osebi v davčno osnovo vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, ki so po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemali za enaka dela v Sloveniji. Posebna davčna osnova pa ne velja za delavce iz zasebnega sektorja, ki jih delodajalec napoti na delo v tujino. Za podjetja je sprejemljiva tudi kakršna koli druga ustrezna ureditev, ki bo omogočala konkurenčno izvajanje dejavnosti na tujih trgih.
V ŠGZ še posebej poudarjajo, da predmetni zakon neposredno vpliva na okoli 40.000 delavcev, ki so zaposleni v podjetjih z velikim doprinosom v slovensko gospodarstvo.
Za primerjavo: leta 2022 so izvozniki GTT storitev ustvarili za 2,4 milijard evrov presežka izvoza, v istem letu pa so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili za 2,6 mrd evrov primankljaja.
Lani so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT storitve, v slovenski BDP prispevala 9,5 % delež.
S predlaganimi spremembami Zakona o izvajanju čezmejnih storitev, ki so v škodo delavca in podjetja, saj delavec dobi 13% do 14% nižjo neto plačo, strošek podjetja iz tega istega naslova pa se poveča za okoli 10%, so resno ogroženi visoki prilivi v slovenski BDP.
V ŠGZ so ta dejstva in predloge rešitev na številnih sestankih predstavili relevantnim odločevalcem, žal, zaenkrat še neuspešno.
Socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu (ESS) so decembra lani sicer dali soglasje, da predlagani Zakon o čezmejnem izvajanu storitev začne veljati januarja 2024, vendar ob pogoju, da bodo negativni učinki tega zakona, ki jih bodo deležni tako delavci kot podjetja, kompenzirani z ustreznimi spremembami v davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Do konca marca 2023 bi moral poseben strokovni odbor ESS predstaviti te izračune in predloge, a žal do tega vse do danes ni prišlo.
Zato obstaja upravičena bojazen, da januarja 2024 začne veljati predlagani Zakon o izvajanju čezmejnih storitev, a brez ustreznih in obljubljenih kompenzacijskih ukrepov negativnih učinkov tega zakona za delavce in podjetja.
»Kljub temu bomo z našim delom nadaljevati, v upanju, da čimprej najdemo rešitev, ki bo v korist vsem. Težko namreč verjamemo, da je državi lahko vseeno za rešitve, ki so v prid delavcem, podjetjem in slovenskemu BDP-ju« poudarja Albert Kekec.
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na naši Facebook strani: https://fb.watch/jscTcCOTZw/
