Konec oktobra so Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Fakulteta za management Univerze na Primorskem zaključili Ciljni raziskovalni projekt Strateška razvojno inovacijska partnerstva (SRIP).
Na osnovi metodologije za spremljanje in vrednotenje poslovnega modela Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP), ki ga je raziskovalna skupina CRP SRIP oblikovala v prvi polovici leta
2018 ter dopolnila po vmesnem vrednotenju SRIP v 2019, so opravili še vrednotenje delovanja SRIP v obdobju od 2017-2021. Osredotočili so se na spremljanje in vrednotenje delovanja SRIP v obdobju
od ustanovitve do konca 2021, izjemoma smo vključili še dogajanja v prvih mesecih 2022. Naloga evalvatorjev je bila predvsem oceniti, kako se je instrument razvijal in v kakšni meri je prispeval k
uresničevanju dolgoročnih ciljev pametne specializacije.
Delovanje SRIP so vrednotili glede na naslednje kriterije:
• Prenovljeni akcijski načrti.
• Obseg storitev, ki jih zagotavlja Pisarna SRIP svojim članom
• Skupne raziskovalno razvojne in inovacijske iniciative.
• Obseg uvajanja horizontalnih omogočitvenih tehnologij v vertikalne verige vrednosti.
• Uspešnost internacionalizacije in vključevanja v mednarodne verige vrednosti.
• Človeški viri
• Dejansko realizirane tržne manifestacije.
• Trajnostni vidik delovanja.
• Druge relevantne informacije za posamezen SRIP.
Strateška partnerstva ocenjujejo kot dober instrument za povezovanje gospodarstva in znanosti. Ključni vmesni rezultati SRIP-ov se kažejo v učinkovitem procesu delovanja večine SRIP-ov kot celote, povezovanju, vzpostavljanju novih partnerstev in krepitvi zaupanja, skupnih prijavah na razpise, izobraževanju in informiranju, delovanju na mednarodnem nivoju. Ugotavljajo, da je potrebno dosledno in bistveno bolj intenzivno vključevanje SRIP-ov v oblikovanje industrijske in raziskovalne politike, saj se znotraj SRIP-ov oblikujejo visoko usposobljena jedra izmenjave znanj tako s področja znanstveno-tehnološkega razvoja kot dobrega poznavanja gospodarskih kapacitet. Partnerstvo med institucijami znanja in gospodarskimi subjekti lahko uspešno identificira priložnosti slovenskih akterjev za vključevanje v globalne verige vrednosti in poglobi prioritete izbrane znotraj Strategije pametne specializacije. Zato je večja prisotnost predstavnikov SRIP-ov v različnih telesih vlade, ki se ukvarjajo z oblikovanjem strateških dokumentov, ne le relevantna, ampak nujna.
Za SRIP – Krožno gospodarstvo ocenjujejo, da je bila vzpostavitev SRIP-dobro zastavljena, saj akterji na tem področju doslej niso imeli niti prakse niti zgodovine sodelovanja v tako širokem in formalnem okviru. Od ustanovitve do konca 2021 se je število članov povečalo, saj so se pridružili novi člani zaradi možnosti sodelovanja s tistimi, ki razvijajo nove tehnologije. Člani na vseh fokusnih skupinah prispevajo k postopnemu uresničevanju glavnih ciljev našega SRIP-a. Pisarna članom nudi vrsto informacij in storitev, obe vodji pisarne SRIP KG pa sta opravili odlično delo pri identifikaciji komplementarnosti med člani, spodbujanju povezovanja za skupne RR projekte, ki so rezultirali v vzpostavitvi novih verig vrednosti, inovativnih produktih, procesih in krožnih poslovnih modelih. Dobre izkušnje sodelovanja članov s pisarno in med člani so prispevale tudi h krepitvi zaupanja med njimi.
Spremembe akcijskega načrta (AN) v 2021 so nastale zaradi potrebe po večji prioritizaciji nekaterih produktnih smeri in verig vrednosti, ki so že vzpostavljene. AN se kontinuirano posodablja skladno s trendi na področju krožnega gospodarstva (npr. vključevanje geotermalne energije) in s predlogi članov, ki imajo kapacitete na pomembnih področjih krožnega gospodarstva (npr. demo centri na področju biorafinerije in brezogljične rafinerije).
Člani so uspešno prijavili 143 projektov na prednostnih oseh, od tega je 17 takih, kjer sta sodelovala vsaj dva člana SRIP. Posebej izpostavljeni so RR projekti in inovacije na področju bio-gospodarstva (predelava odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin) ter projekti energetske in snovne učinkovitosti, kar je pomembno ne samo za uporabo pri drugih članih temveč tudi članih drugih SRIP-ov. Uvedli so tudi ne-tehnološke inovacije (npr. kompetenčni model za razvoj človeških virov za prehod v KG; LCA analiza, ki spodbuja uvajanje krožnih poslovnih modelov).
Poleg HOT, člani uporabljajo jedrne tehnologije v okviru vertikal in se osredotočajo na novo skupino ključnih omogočitvenih tehnologij za prehod v konkurenčno nizkoogljično družbo –npr. na področju vodika, baterij, biorafinerij, zajema CO2 in skladiščenja, bio-goriv in biomaterialov. Tudi prenovljena S5 nakazuje integracijo področja Mreže za prehod v krožno gospodarstvo kot vertikalno in horizontalno prednostno področje, kar odraža dejansko vlogo SRIP KG v procesih transformacije v smeri KG in nizkoogljične družbe.
Krepi se sodelovanje članov SRIP KG v številnih mednarodnih pobudah in projektih – npr. na področju vodika. Član SRIP-a je nosilec razvoja baterij na ravni EU, drugi član je koordinator bioenergije v okviru pametne specializacije na ravni EU. Razvojna internacionalizacija bo rezultirala v novih produktih, procesih, storitvah in krožnih poslovnih modelih, ki so podlaga za trženjsko internacionalizacijo. Vodja SRIP sodeluje v projektu KIC Climate Change – Deep Demonstration model za sistemski prehod v krožno, regenerativno, brezogljično gospodarstvo v Sloveniji.
Ocenjujejo, da je SRIP KG je pomembno prispeval k ozaveščanju, izobraževanju in usposabljanju članov. Dosežen je znaten napredek na področju razvoja človeških virov z oblikovanjem Kompetenčnega modela za razvoj človeških virov in napovedovanje potreb po kompetencah za prehod v KG. Izveden je tudi projekt Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v krožnem gospodarstvu, člani in nečlani, ki so se udeležili usposabljanj, so jih ocenili kot dobre (vir).
Celotno vsebino vrednotenja delovanja SRIP- ov v obdobju 2017-2021 najdete na tej povezavi.
SRIP – Krožno gospodarstvo najdete na straneh 50-60.
