Od 16. do 18. maja so se v Mariboru ponovno zbrali idej polni startupi, aktivni investitorji, izjemni govorci, voditelji uspešnih podjetij in drugi podjetniški navdušenci z misijo, da se povežejo, nekaj novega naučijo in uživajo v ponovnem dogodku v živo po dveh letih digitalnih različic. Več kot 1000 poslovno naravnanih umov se je tako zedinilo v prepričanju, da podjetniška strast še vedno in kako gori. Program letošnjega Podima je bil pester z mednarodno priznanimi govorci, ki so množici udeležencev predali svoje bogato znanje in izkušnje. 10 najbolj ključnih ti predstavljamo v nadaljevanju!
1. Neizprosno iskrena zgodba, kako postati najboljši na svetu
Joca Pečečnika slovenska in svetovna poslovna javnost odlično pozna. Njegov vpliv kot ustanovitelja mednarodnega podjetja Interblock, ki razvija in prodaja igralniško tehnologijo po vsem svetu, je globalnega pomena, v zadnjih letih pa je največji preboj naredil na ameriškem trgu, kar ga uvršča med redke slovenske podjetnike s takšnim uspehom. Pečečnik, tudi prvi mož Bežigrajskega športnega parka, je bil pobudnik ustanovitve SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, združenja najboljših slovenskih podjetnikov-lastnikov podjetij, ki je zaživel na začetku leta 2014, v letu 2021 pa je postal tudi njegov predsednik s triletnim mandatom. Po prodaji Interblocka je ustanovil investitorsko skupino Elektronček Group, s katerim želi investirati v mlada slovenska podjetja in jim pomagati na poti k uspehu.
Kako pa je človeku, ki se vstaja ob pol 5 zjutraj, ki do pol 9 devete že odgovori na v povprečju 70 mailov, ki ne mara sestankov in mu je družina zelo pomembna, uspelo spisati eno najuspešnejših poslovnih zgodb Slovenije? Izpostavi predvsem to, da je vedno, lahko bi rekli celo svoje življenje, igro igral na svoj način. Vedno je vztrajal, nikoli ni obupal in predvsem je tvegal. Sledil je svojim sanjam tudi takrat, ko je bilo vse črno.
“Ohranjati motivacijo je tudi meni izziv. Mi je pa v veliko pomoč, da lahko iskreno rečem, da nikoli ne delam in nikoli ne grem v pisarno zgolj zaradi denarja. Denar je bil vedno zgolj orodje za moje sanje.”
Joc Pečečnik
Izpostavil je tudi dve izjemno pomembni in predvsem ključni informaciji za vsakega podjetnika. Prva – ali dobro poznaš svoj produkt? Druga – obstajajo kupci, ki bi tvoj produkt kupili? Joc vsem podjetnikom in tudi tistim, ki bi se še v podjetništvo želeli podati, še svetuje, da ne zanemarjajo, kako zelo pomemben je prvi vtis in kako se človek predstavi. Stari nemški pregovor pravi, da imaš samo eno možnost za prvi vtis in izkoristi ji dobro.
2. Kaj se lahko podjetnik nauči od striptizete?
Paulina Sygulska Tenner je podjetnica, angelska vlagateljica, TEDx govornica in ustanoviteljica GrantTree platforme, ki jo je ustanovila z namenom pomagati tehnološkim startupom pri krmarjenju po zapletenem svetu vladnega financiranja. Njena podjetniška in življenjska zgodba je ujela zanimanje največjih medijskih hiš kot so britanski BBC, Financial Times, Guardian, predstavljena je bila na priznanem televizijskem programu Channel 5, v Huffington Postu, na Virginstartups.com in še marsikje. Je tudi avtorica na novo predstavljene knjižne uspešnice “Laid Bare: What the Business Leader Learned from the Stripper”, v kateri opisuje lekcije vodenja, ki se jih je naučila kot plesalka burleske. Šele ko se je namreč začela skozi striptiz zavedati svoje divje plati, je njena podjetniška kariera resnično zacvetela.
In kaj je v najbolj kontroverznem predavanju Podima 2022 najbolj prepričalo? Paulina je polni dvorani podjetnikov položila na srce, da bodo v nekem trenutku zagotovo nekoga razkurili, spravili v slabo voljo, šokirali in še kaj. A to pomeni zgolj to, da dobro opravljajo svoje delo. Poleg dela pa si mora podjetnik vzeti čas tudi zase. Vsak človek – podjetnik ali ne – potrebuje hobi, ki je samo njegov. Sama si je to izkusila na lastni koži, ko je s polno glavo utrujena spoznala, da je tisti del sebe, ki ga je imela najraje, začela izgubljati. Pogrešala je svojo igrivost, drznost in provokativnost. Ko se je na poti na sestanek mimogrede srečala z burlesko, je vedela, da si želi postati del te eksotične skupnostis, in ostalo je zgodovina.
Zdaj prav zaradi svojega ‘hobija’ odločitve sprejema precej drugače kot prej. Danes ob pomembnih odločitvah posluša svojo glavo, srce, črevesje in spol. Pravi namreč, da imamo vsi v sebi moški in ženski del odločanja, ki bi ju morali dobro poznati ter se z njuno pomočjo bolje odločati. Intuicija človeškega telesa je odličen kompas, ki nas – če ga želimo upoštevati – vodi v pravo smer.
“Vprašajte se, ali ste navdušeni, ko sprejemate neko odločitev? Se veselite tega, za kar ste se odločili? Sama pri odločitvah poslušam vse zgoraj naštete dele telesa, ki jih imenujem moj osebni upravni odbor. Z njimi se pogovorim, z njimi se pogajam in nato sprejmem odločitev.”
Paulina Sygulska Tenner
Kaj se torej lahko podjetnik nauči od striptizete? Ranljivosti, odkritosti, provokativnosti, drznosti, tveganja, sproščenosti, obvladovanja moške in ženske strani osebnosti ter predvsem kako živeti.
3. Zakaj nekateri uspevajo, medtem ko drugi komaj preživijo?
Zoltan Vardy je priznan mentor zagonskih podjetij. Svoje bogate izkušnje je nabiral kot podpredsednik globalne prodaje pri podjetju NBC Universal International in kot regionalni izvršni direktor v priznani nemški medijski hiši ProSiebenSat1 Media, kjer je skrbel za več kot tisoč zaposlenih in več sto milijonov dolarjev prihodkov. Njegov dokazano učinkovit sistem The Launch Code™, ki ga je zgradil na načelih, orodjih in tehnikah, ki jih je v svoji 30-letni karieri izvršnega direktorja, podjetnika in investitorja uporabil tudi sam pri prodajnih poslih, vrednih kar 2 milijard dolarjev, je s pomočjo mentorskih programov in delavnic uspešno pospešil rast prihodkov na stotine startupom na področju AgTech, MedTech, AI, poslovnih storitev in medijev.
Zoltan je velik podpornik rasti in razvoja vedno živahnega startup ekosistema Evrope, kjer redno sodeluje s pospeševalniki in širjenjem vrednot podjetništva na konferencah in dogodkih. V svojem življenju se je lotil tako podjetništva kot investiranja, skozi izkušnje in preučevanje uspešnih podjetnikov pa je enkrat za vselej razvozlal največjo skrivnost podjetništva – zakaj nekdo uspe in zakaj drugi ne? Kje se torej skriva tista poglavitna razlika?
“Ljudje, ki uspejo v podjetništvu, imajo edinstven zborček vrednot. Imajo fokus, njihova vizija je zelo jasna, dobro vejo, kaj si želijo doseči in katera pot jih bo pripeljala do cilja. So agilni, probleme brez težav rešujejo in so zelo vztrajni. V svojo vizijo neizmerno verjamejo in nič jih ne ustavi, dokler je ne dosežejo. Znajo reči ne in znajo postaviti meje. Te lastnosti lahko najdete pri čisto vseh največjih podjetniški guruji našega časa.”
Zoltan Vardy
4. Zakaj je postavljanje pravih vprašanj pomembno in zakaj tega še vedno ne cenimo dovolj?
Shubber Ali je mednarodni inovacijski ninja, generalni direktor podjetja Unorthodox Advisors, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, in gostujoči predavatelj na ameriški Univerzi Emory v Atlanti. Bil je tudi eden izmed globalnih voditeljev podjetja Accenture. Shubber je definicija uspešnega inovatorja in mentorja na misiji pomagati pri razvoju novih podjetij in jih uspešno pripeljati na trg. Kot izkušen podjetnik je soustanovil več uspešnih tehnoloških startupov, vključno z inovativnim in nagrajenim tehnološko podjetjem za programsko opremo Centriq & Flaik. Inovacijske programe je gradil tudi v Salesforce.com, ki ga je znamenita revija Forbes okronala za enega izmed najbolj inovativnih podjetij na svetu.
Svoje predavanje je začel z zgodbo o dvigalih, ogledalih in ‘selfijih’, ki naravnost odlično povzame bistvo iskanja in reševanja tistih pravih problemov, ki na prvi pogled mogoče niso tako očitni. V neki stolpnici v New Yorku je namreč prišlo do težav z dvigali, zaradi starosti so vozila prepočasi in uporabniki so se začeli pritoževati. Upravnik stavbe bi seveda dvigala lahko menjal, a to bi predstavljajo velik strošek, hkrati pa bi življenje v stavbi tak poseg postavil za določeno obdobje dobesedno na glavo. Potem pa so se vprašali, kaj je pravzaprav dejanski problem in nezadovoljstvo z dvigali pogledali skozi drugega zornega kota. Ljudje so naveličani čakanja, torej jih je treba zamotiti in šele takrat jih počasna dvigala ne bodo več motila. Rešitev? V prostore pred dvigali so postavili ogledala, da so se ljudje v njih lahko med čakanjem občudovali – vsak namreč v ogledalu najraje gleda prav sebe. Zgovoren podatek, da cel svet naredi 92 milijonov selfijev na dan, to tezo le še potrjuje.
“Ko rešuješ problem, se moraš vprašati, kaj je nekomu dragoceno? Potrebno ga je pogledati iz različnih zornih kotov in na tak način rešitev velikokrat postane zelo jasna. Samo poglejmo inovacije, ki so del našega vsakdanjega življenja. Nam se zdijo zelo očitne, a to niso bile, dokler ni nekdo problema, ki ga rešujejo, pogledal iz drugačnega zornega kota. Uberji in taksiji so odličen primer tega. Torej, ali res razumeš problem? Govoriš jezik stranke? To so vprašanja, ki si jih podjetnik mora postavljati.”
Shubber Ali
5. Izraz digitalna transformacija je veliko več kot le muha enodnevnica
Robin Weninger je generalni direktor Globalnega inštituta za vodenje in tehnologijo (GILT), ustanove, katere cilj je postaviti izobraževanje v središče vsake organizacije, da bi se vedno znala soočiti z vse bolj zapletenim in negotovim svetom. Je tudi pobudnik in generalni direktor Globalne pobude za veriženje blokov (GBI), član svetovalnega odbora na Zigurat Innovation and Technology Business School, predava pa tudi na Frankfurtski šoli za finance in management, na Univerzi v Barceloni in na Poslovni šoli EU v Ženevi. Pri svojem delu uporablja inovativne izobraževalne in podjetniške modele, vedenjsko zasnovo ter teorijo kompleksnih sistemov, s katerimi pomaga organizacijam bolje izkoristiti učinke omrežja in “učinka prelivanja” kot katalizatorja sprememb.
Pravi, da sovraži besedno zvezo digitalna transformacija. Zakaj? Ker vsi govorijo o njej, le redko kdo pa jo tudi v resnici zna definirati. Je besedna zveza, ki jo resnično zelo radi uporabljamo, da z njo opišemo stvari, o katerih še nismo razmišljali in o katerih še vedno iščemo odgovore.
“Danes smo priča novemu odkrivanju sveta, gradimo nove sisteme in spreminjamo način, kako živimo. Kmalu se bomo soočili z novimi poslovnimi modeli, novimi načini organizacije in komunikacije. Bistvo digitalne transformacije ni v tehnologiji, ki jo uporabljamo, ampak v načinu našega življenja. Smo del dobe, v kateri gradimo novo družbo. Na svetu imamo trenutno ljudi, ki so se rodili še pred nastankom interneta, imenujemo jih internetni migranti. Z novo tehnologijo so se morali naučiti živeti, se vanjo migirati. Potem imamo otroke 90-ih let, ki so živeli nekje vmes med internetno in brez-internetno realnostjo, v tretji skupini pa imamo tiste, ki poznajo zgolj dobo interneta. Dinamika je torej res zanimiva, zato moramo začeti graditi globalno digitalno populacijo,” svet, v katerem trenutno živimo, razloži Robin.
Ob tem še poudari, da je za vse nas takšno stanje nekaj novega, torej je popolnoma logično, da so prisotni dvomi, ker ne vemo, kaj nas čaka. Prav zato pa se moramo podati na pot odkrivanja in ugotavljanja, naš svet pa razumeti kot velik eksperiment, s katerim se lahko igramo. Problem, ki ga pri tem izpostavi, je zaupanje ljudi. Prav v tem primeru pa nam na pomoč lahko priskoči tehnologija.
6. Katero perspektivo prodajnega uspeha izdelka smo do sedaj spregledali?
Petra Mo je – po lastnih besedah – arhitektka, ki je presedlala v tehnične vode, nato pa se spoprijela z vlogo VC investitorke. Je investicijska sodelavka pri podjetju 3VC, ponosna članica skupnosti Global Women in VC in svetovalka odbora v družbah RapidCompact by DGG ter Tatum. Nekoč je bila “freelancerka”, ki je sodelovala z različnimi startupi iz Evrope, Kitajske in Silicijeve doline, sočasno pa je delala tudi kot produktna oblikovalka v agenciji za programsko opremo INLOOPX, ki jo je kasneje kupil evropski “unicorn” za kibernetsko varnost, Avast. Petra vedno stremi k predlogom in pohvalam tistih rešitev, ki se znajdejo na križišču izvedljivosti in zaželenosti.
Kot investitorka izpostavlja, da je za podjetja, ki si želijo uspeti, ključnega pomena uporabnikova izkušnja. ‘Branding’ oziroma grajenje znamke je seveda pomembno, a UX izkušnja je tista, na kateri bi morali biti najbolj pozorni, saj bo podjetju prinesla maksimalno povrnitev vloženih stroškov. Kaj je torej treba narediti, da bo tvoje podjetje na pravi poti do zvestih in predvsem zadovoljnih uporabnikov?
- Razišči, potrdi in osvoji problem, ki ga uporabniku rešuješ, hkrati pa vedno imej v mislih uporabniško izkušnjo. Na UX se osredotočaj od začetka do konca tvojega procesa razvoja in vanj sprva vključi tudi UX oblikovalca. Igraj se, delaj ekperimente in zbiraj vpoglede svojih prvih testnih uporabnikov.
- Takoj na začetku najemi najboljšega oblikovalca. Naj bo takšen, ki je obseden s tem, da rešuje bolečine uporabnikov. Ne pozabi vzpostaviti kulture, kjer je takšen odnos zaželjen in ki bo primerna za UX oblikovalce. Omogoči jim, da naredijo stvari uporabne in prijazne za uporabo, ne zgolj lepe.
- Kljub vsem pa malce lepote ne škodi. Ker prvi vtis šteje, določene stvari moraš narediti lepe. Ko osvojiš to razmerje med uporabnostjo in lepoto, je zmaga tvoja.
“Takšne primere organizacij tudi investitorji najraje vidimo in se nanje primerno odzovemo,” je še z nasmehom svoje predavanje zaključila Petra.
7. Kaj se lahko naučiš od svojih idolov?
Dheeraj Pandey je član upravnega odbora ameriškega programskega velikana Adobe, soustanovitelj in izvršni direktor DevRev, podjetja za poslovno programsko opremo, ki združuje razvijalce (dev) in stranke (rev) v dobi rasti. Prej je delal kot višji vodja razvoja programske opreme pri Oracle Corporation, a njegov seznam neverjetnih kariernih dosežkov se tukaj še ne konča! Je tudi direktor in soustanovitelj podjetij Param Hansa Philanthropies in Param Hansa Values LLC, medtem ko k njegovim nazivom spada tudi bivši soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Nutanix, Inc.
DevRev je ustanovil, da bi razvijalcem omogočil gradnjo podjetij po vsem svetu svetu, ki so v prvi vrsti najbolj osredotočena na stranke. Problem, ki ga rešuje, so vsi podatki, povezani z delom, izdelkom in strankami, združeni v eno samo platformo, ki povezuje izdelovalca s stranko, s sodobnim vmesnikom in popolnoma razširljivo platformo API.
“Produkt mora govoriti namesto vas, to je moje glavno sporočilo vsem vam. Morate se prilagoditi, hitro reagirati in predvsem vedno najprej misliti na stranko. To se lahko naučimo od vseh največjih podjetnikov današnjega časa, ki jih tako radi idoliziramo.”
Dheeraj Pandey
Ker je podjetje ustanovil v času epidemije, zelo dobro ve, kaj pomeni hitro reagirati in pivotirati kot profesionalec. Njegovo poslanstvo, kakor tudi poslanstvo njegove podjetja, je zbližati razvijalce in njihove stranke, kar posledično pomeni osredotočenost na pospeševanje inovacij v programski opremi. V vsakem procesu je potrebno dvomiti, spraševati in se prilagajati, ko je to potrebno. Tako delajo Tesla, Microsoft in ostali, tako dela on, tako delajmo tudi ostali.
8. Skrb za ljudi je v podjetju ključnega pomena
Stoyan Yankov je priznani strokovnjak na področju poslovne produktivnosti in uspešnosti ter globalni slavnostni govornik, ki je skupaj s Cristobalom Alonsom (CEO, Startup Wise Guys) soavtor knjige “PERFORM: The Unsexy Truth about (Startup) Success”. Je soustanovitelj The Leaders Who Care, ki se osredotoča na človeške vire v podjetjih, poslovni partner v Samodiva Masterminds, podjetju, ki se osredotoča na ekskluzivne izkušnje s skrbniškimi idejami in gostitelj podcasta Productivity Mastery. Deluje tudi kot mentor na področju produktivnosti in uspešnosti pri Startup Wise Guys inkubatorju.
Stoyan je specializiran za mentoriranje ustanoviteljev in podjetnikov, od leta 2015 pa je pomagal več kot 250 ekipam zrasti in ustvarjati bolj produktivne ter premišljene korake do zdrave kulture podjetja. Svojo podjetniško kariero je začel leta 2011, njegove izkušnje pa segajo v video in filmsko produkcijo, ustvarjanje vrhunskih dogodkov in gradnjo mednarodnih poslovnih mrež. Danes pomaga in mentorira s pomočjo ključnih besed, delavnic in učnih taborov v več kot 25 državah, pri čemer si žaromete deli z nekaterimi najvplivnejšimi voditelji na področju, kot so David Allen, Guy Kawasaki, Salim Ismail in Deepak Chopra.
Že takoj na začetku svojega predavanja je poudaril, da podjetja premalo skrbijo za svoje ljudi. Tudi velikani kot so Facebook, Apple, Amazon in Google svojih zaposlenih v povprečju ne obdržijo več kot leto ali dve. Ko nekdanje zaposlene človek vpraša, zakaj so odšli, so najpogostejši odgovori štirje:
- Ker je bilo vedno vse nujno.
- Ker ni bilo nobenih konkretnih povratnih informacij.
- Ker ni bilo nobene hvaležnosti.
- Ker je vodja prevzel vse zasluge za delo celotne ekipe.
Ustanoviteljem podjetij je velikokrat mar zgolj za produktivnost in učinkovitost, pozabijo pa na najpomembnejši faktor poslovnih rezultatov in to je, da so mu njegovi ljudje na prvem mestu.
“Precej ironično je, da ob postavitvi ljudi na prvo mesto začne tudi tvoje podjetje delovati veliko bolje.”
Stoyan Yankov
Kako torej zgraditi organizacijo, ki ji je mar tako za ljudi kot tudi za produktivnost? Najprej kot vodja najdi svoj “ZAKAJ?”. Zakaj delaš to, kar delaš? Kdaj prepričaš ljudi, da ti sledijo? Ko si res strasten do nečesa in imaš skupek pravih vrednote.
“Poznaš svoje vrednote? Kaj so tvoje prioritete? Kakšna je tvoja kultura? Kakšno kulturo želiš kreirati in del kakšne kulture želiš biti? To so vprašanja, ki si jih vodja mora postavljati? Vedno si najprej zamisli konec tvojega početja- kakšne želiš, da je? In potem okoli te želje naredi načrt, kako jo izpolniš,” je še vsem v dvorani svetoval Stoyan.
9. V eri novih tehnologij naj bo tvoja vizija podjetništvo z namenom
Dr. Tina Ruseva je ustanoviteljica in izvršna direktorica platforme Mentessa, ki si želi pomagati vsem zaposlenim, da čim bolje izkoristijo svoj potencial pri delu. Je tudi ustanoviteljica festivala Big & Growing New Work, največje konference o prihodnosti dela v regiji DACH, nekoč pa je bila inženirka za poslovno podporo pri Microsoftu. Kot ustanoviteljica, voditeljica festivala, mentorica, javna govornica in avtorica je navdihnila mnoge ženske in mlade podjetnice po vsej Nemčiji za obvladovanje tehnologije kot sredstva za družbeni napredek in inovacije.
Je aktivna mentorica za ženske na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike na Tehniški Univerzi v mestu München, v sklopu programa Technovation Girls, VC sklada Techstars in organizacije Project Together. Pogosto organizira tudi lokalne okrogle mize in dogodke za ustanovitelje. Med drugim je bila tudi nominirana za nagrado “Impact of Diversity” s strani organizacije Women Career Index (FkI) in Zveznega ministrstva za družino, starejše, ženske in mladino. Tina je podjetnica, ki se že od leta 2009 aktivno ukvarja z raznolikostjo, opolnomočenjem in vključevanjem, je tudi avtorica številnih člankov in knjige “Big Heart Ventures”.
Tina o sebi še pravi, da vedno dela s srcem, zato je tudi močno prepričana, da je preoblikovanje dela ključnega pomena za trajnost gospodarstva. Predstavi dve vrsti ljudi – graditelje in potrošnike, pravi pa, da se za pripadnost kateri od dveh skupin vsak odloči sam.
“Učinkovitosti je danes povsod polno, a v resnici podjetja, podjetniki in zaposleni potrebujejo namen svojega dela. Zakaj nekaj delamo? Namesto, da delamo stvari prav, jih moramo začeti delati na pravi način. V podjetništvu ni nič pogumnega, zanj se lahko odloči vsak. Najlažje je začeti, saj je vse novo, razburljivo, nekaj novega. Tisto, kar zahteva pogum od podjetnika, je iskanje namena, kar pomeni, da ostajaš v podjetništvu in ne obupaš ob prvi krizi. Podjetništvo mora zajemati srce, samo tako lahko zares uspemo,” nas je skozi svoje predavanje popeljala Tina.
10. Najpogostejše napake pri vstopu na globalni trg
Katarzyna Paliwoda se je velikanu med družbenimi omrežji Meta, prej znanemu kot Facebook, pridružila leta 2016, danes pa jo najboljše opišemo kot vodilno Meta predstavnico na področju obetajočih in nastajajočih trgov Srednje ter Vzhodne Evrope. Izkušnje si je pridobila tudi v priznanem mednarodnem podjetju Procter & Gamble, kjer je vodila več kot 15 blagovnih znamk na 9 različnih trgih Srednje Evrope in v neprofitnem sektorju kot prostovoljna svetovalka za komuniciranje pri UNICEF-u. V okviru poljske organizacije Stowarzyszenie WIOSNA še vedno deluje kot stalna odborna svetovalka, med njene največje poslovne vrline pa spadajo poslovno vodenje, upravljanje blagovnih znamk, medijsko načrtovanje in digitalni marketing.
Je velika navdušenka nad tako imenovanim “discovery commerce”, ki v kupcih spodbuja potrebo po nakupu brez njihovega namenskega iskanja določenega produkta. Ta fenomen ostaja, kakor bo ostal tudi preskok v spletne trgovine. Napovedi za prihodnost kažejo, da bomo ljudje kmalu največ denarja zapravili na spletu, kar je seveda posledica globalne COVID-19 pandemije, ki je še najbolj konzervativne znamke prisilila v spletno-prodajni preskok.
“Sledite torej trendom, ne upirajte se jim, saj spletna trgovina ne bo šla nikamor. Ne poskušajte kreirati potreb, saj se le-te ne spreminjajo. Človeške potrebe so kakršne so, spreminja se le njihovo nagovarjanje. Nov produkt torej ne pomeni tega, da je nastala nova potreba, ampak da že obstoječe potrebe drugače nagovarjamo. Ko oglašujemo in prodajamo, moremo to tudi izpostaviti,” je na svoji Podim delavnici razložila Katarzyna.
Ob tem je večkrat poudarila moč družbenih omrežij, ki danes predstavljajo kar 47 % faze odkritja. To pomeni, da slaba polovica ljudi svoje kupne odločitve sprejema glede na odkritja, ki jim ga je ponudila njihova najljubša družbena mreža. Podjetjem pa svetuje še to:
- Tudi če imaš majhno podjetje, je spletna prisotnost nujna.
- Izkoristi moč vplivnežev in kreatorjev vsebin, saj pri ljudeh vzbujajo zaupanje, pripisujemo pa jim tudi kredibilnost.
- Uporabljaj ‘reelse’ – kratke in zabavne videe, ki preplavljajo Instagram, Facebook in ostala omrežja. Izkoristi jih tako za zabavo kot tudi za prodajo.
- Kupcem personaliziraj nakupno izkušnjo. Omogoči jim virtualno probo tvojega izdelka.
- Ne vabi ljudi v fizični ‘showroom’, ampak ga prinesi k njim, v njihove pametne naprave.
S temi nasveti bo vsak vstop na globalni veliko lažje in moč metaversa dodobra izkoriščena.
