Slovenija ima znanje, razvojno sposobna podjetja in močno industrijsko osnovo, vendar te prednosti prepočasi pretvarja v nove produkte, investicije, rast in višjo dodano vrednost, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Po European Innovation Scoreboard 2026 se Slovenija uvršča na 17. mesto med 27 članicami EU in med zmerne inovatorke. Dosega 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU. Od leta 2019 je napredovala za 7,4 odstotne točke, vendar EU kot celota napreduje hitreje.
Slovenija je močna predvsem pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, poslovnih vlaganjih v raziskave in razvoj ter sodelovanju gospodarstva z raziskovalnim sektorjem. Večji zaostanek ostaja pri širših inovacijskih vlaganjih, znanjsko intenzivnih storitvah in financiranju rasti inovativnih podjetij.
Na GZS poudarjajo, da ključni izziv ni le obseg sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, temveč predvsem povezanost razvojnega sistema. Podjetja potrebujejo predvidljivo pot od raziskav in razvoja prek testiranja in demonstracije do proizvodnje in trga.
Posebej opozarjajo tudi na prihodnost strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). Sedanji cikel njihovega financiranja se izteče konec septembra, zato mora nova ureditev po mnenju GZS nadgraditi že vzpostavljene razvojne mreže, znanje in partnerstva.
V gospodarskem programu Made in Slovenia 2035 GZS med ključnimi ukrepi predlaga stabilnejšo domačo finančno osnovo za inovacije, nadaljevanje in nadgradnjo SRIP-ov ter pravočasno pripravo nove generacije S5, večletni napovednik razvojnih razpisov in vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost.
Cilj inovacijske politike po oceni GZS ne bi smelo biti več razpisov, temveč več kakovostnih razvojnih projektov, ki uspešno pridejo od prototipa do proizvodnje in trga. Uspešnost sistema bi bilo zato treba meriti predvsem po gospodarskih učinkih – novih investicijah, prihodkih, izvozu, produktivnosti in višji dodani vrednosti.
VIR: GZS
