Mestna občina napoveduje, da bodo o projektu odločali na prvem posvetovalnem referendumu v zgodovini mesta, predvidoma še pred poletjem.
Na občini poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših projektov za prihodnost mesta, zato želijo zagotoviti široko vključenost javnosti in odprto komunikacijo. Gradivo za odlok o razpisu referenduma je že pripravljeno in bo obravnavano na naslednji seji mestnega sveta.
Del širšega državnega načrta
Projekt je umeščen tudi v nacionalni kontekst. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo načrtuje izbor treh koncesionarjev za sežig skupno 140.000 ton odpadkov letno. Ob obstoječi sežigalnici v Celju se za nove zmogljivosti potegujeta še Maribor in Ljubljana.
Energetski in infrastrukturni potencial
V Mariboru je predvidena postavitev objekta ob sortirnici podjetja Snaga Maribor, projekt pa vodi družba EIOM. Ključni argumenti zagovornikov poudarjajo dvojno korist: učinkovitejše ravnanje z odpadki ter hkratno proizvodnjo energije. Sežigalnica naj bi omogočila pridobivanje toplote za daljinsko ogrevanje in električne energije, kar bi po besedah MOM lahko prispevalo k večji energetski neodvisnosti mesta in potencialno nižjim stroškom za gospodinjstva.
Odvisnost od izvoza odpadkov kot izziv
Maribor trenutno nima lastne deponije za odlaganje odpadkov, zato je v veliki meri odvisen od izvoza. To se je v zadnjem obdobju izkazalo kot tveganje, saj so omejitve pri prevzemu odpadkov v tujini povzročile rast stroškov in logistične zaplete.
Sežigalnica se zato predstavlja tudi kot odgovor na ta izziv, saj bi omogočila stabilnejši in bolj predvidljiv sistem ravnanja z odpadki.
Med priložnostmi in pomisleki
Kljub potencialnim koristim projekt odpira tudi pomembna vprašanja, predvsem glede okoljskih vplivov in dolgoročne trajnostne usmeritve.
Napovedani referendum bo tako predstavljal ključen trenutek za odločanje o smeri razvoja mesta. Njegov izid pa bo imel širši pomen tudi za druge lokalne skupnosti, ki se soočajo s podobnimi izzivi na presečišču energetike, okolja in gospodarskega razvoja.
