Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pred letošnjimi državnozborskimi volitvami analizirala gospodarske dele programov osmih političnih strank ter jih primerjala z razvojnim programom slovenskega gospodarstva Made in Slovenia 2035 (MiS 2035). Analiza je pokazala, da se cilji v številnih primerih sicer približujejo predlogom gospodarstva, vendar pogosto manjkajo konkretni ukrepi, finančni mehanizmi in jasno opredeljeni cilji.
Program Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki, vsebuje 88 ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja ter pospešen razvoj slovenskega gospodarstva in industrije v prihodnjem desetletju.
V analizo so bili vključeni gospodarski deli programov osmih političnih strank: Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, NSi, Prerod, Resni.ca, SD in SDS.
Davki: delne razbremenitve, a brez sistemskih rešitev
Na področju davčne politike večina strank predlaga določene razbremenitve, predvsem z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb za posamezne dejavnosti ali manjša podjetja. Pogledi glede obsega in ciljev teh ukrepov pa so precej različni, ena od strank pa celo predlaga povečanje obremenitev.
Pri dohodnini več strank podpira postopno zviševanje splošne in nekaterih posebnih olajšav, zlasti za mlade. Po oceni GZS pa v programih večinoma manjkajo sistemske rešitve za izboljšanje konkurenčnosti, kot so ugodnejša davčna obravnava napotenih delavcev, davčne spodbude za startup in scale-up podjetja ter ustrezna ureditev obdavčitve opcij. Nekateri predlogi bi z višjimi prispevki celo povečali stroške dela.
Energija ni v ospredju
GZS ugotavlja tudi, da vprašanje konkurenčnih cen energije v programih političnih strank ni med prioritetami, čeprav je to za številna podjetja ključen dejavnik konkurenčnosti.
Dostop do financiranja in internacionalizacija
Večina strank sicer prepoznava pomen boljšega dostopa do financiranja, predvsem za mala in srednja podjetja, zlasti prek razvoja finančnih instrumentov in večjega povezovanja javnih ter zasebnih virov. Kljub temu programi večinoma ne naslavljajo stabilnega financiranja raziskav in razvoja ter ne vključujejo ciljno usmerjenih mehanizmov za inovacijsko infrastrukturo in regionalni razvoj.
Na področju internacionalizacije imajo razmeroma konkretne usmeritve le trije politični programi. Ti poudarjajo podporo malim in srednjim podjetjem, diverzifikacijo izvoznih trgov in vključevanje slovenskih podjetij v nove globalne verige vrednosti, vendar so tudi tukaj izvedbeni mehanizmi pogosto premalo opredeljeni.
Debirokratizacija: veliko splošnih obljub
Na področju zmanjševanja birokratskih ovir programi večinoma vsebujejo splošne usmeritve, brez jasnih ukrepov in merljivih ciljev. Po oceni gospodarstva bi bilo treba več pozornosti nameniti rednemu merjenju administrativnih bremen, stabilnosti regulativnega okolja in sistematičnemu vrednotenju zakonodaje.
Inovacije, kadri in digitalizacija
Pri znanosti, inovacijah in kadrih večina strank predlaga povečanje javnih vlaganj v raziskave in razvoj, krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom ter spodbude za zaposlovanje mladih visoko izobraženih kadrov. Vendar po oceni GZS pogosto manjkajo ključni sistemski instrumenti, kot so razvojni skladi, jasni finančni mehanizmi in merjenje učinkov politik.
Programi političnih strank so po ugotovitvah GZS posebej šibki na področju digitalnih tehnologij. Digitalizacija v večini programov ni prepoznana kot ključni dejavnik produktivnosti in konkurenčnosti, manjkajo pa tudi konkretni ukrepi za podporo malim in srednjim podjetjem, inovacijske centre ter kibernetsko varnost.
Startup ekosistem še brez jasne podpore
Tudi na področju startupov in inovativnih tehnologij prevladujejo splošne usmeritve. Konkretnih instrumentov, kot so kapitalski mehanizmi, ustrezna davčna ureditev in sistemska podpora razvoju startup ekosistema, je malo. Po oceni GZS programi tako ne rešujejo ključnih izzivov, kot so kapitalske vrzeli, šibka komercializacija znanja in zadržanje ključnih razvojnih ekip.
Primerjalna ocena programov po posameznih področjih je objavljena v prilogi analize GZS, ki prikazuje tudi, v kolikšni meri se predlogi političnih strank ujemajo z usmeritvami strategije Made in Slovenia 2035.
