Razprava o uvedbi obvezne božičnice, ki naj bi jo vlada odprla jutri, sproža resne pomisleke v gospodarstvu. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da bi takšna ureditev bistveno poslabšala pogoje poslovanja podjetij, še posebej v času, ko se znižujeta izvoz in število zaposlenih, gospodarska rast pa zaostaja za evropskim povprečjem.
»V številnih podjetjih, ki se že zdaj borijo za preživetje, ne bo več vprašanje, ali bodo lahko izplačala božičnico, temveč, ali bodo sploh zmogla izplačevati plače. Obvezna božičnica lahko pomeni tudi izgubo delovnih mest,« poudarjajo v GZS.
GZS: nagrajevanje da, prisila ne
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček izpostavlja, da v gospodarstvu nihče ne nasprotuje nagrajevanju zaposlenih, kjer to dopuščajo tržne razmere:
»Podpiramo božičnico v podjetjih, kjer si jo lahko privoščijo. Vendar je obvezna ureditev nesprejemljiva, saj bi številna podjetja dodatno potisnila čez rob. To bi spodbudilo še več selitev delovnih mest v tujino, kar se že dogaja v industriji in delu storitvenih dejavnosti.«
Ob tem dodaja, da so bila podjetja v zadnjih letih že obremenjena z več kot desetimi novimi dajatvami. Kot alternativo GZS predlaga razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost – do dvakratnika povprečne plače – tako, da bi bila oproščena tako dohodnine kot socialnih prispevkov.
Ekonomisti: prisila bi oslabila konkurenčnost
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja, da ideja obvezne božičnice nima podlage v realnem poslovnem okolju:
»Uspešna podjetja nagrade že izplačujejo, a tam, kjer poslovanje tega ne omogoča, to ni mogoče. Tržni mehanizmi delujejo – bolj sposobni kadri se zaposlujejo pri gospodarsko uspešnih delodajalcih. Obvezna božičnica bi bila gospodarska prisila v napačnem času in bi ogrozila konkurenčnost, zlasti v predelovalni industriji in turizmu.«
Statistični podatki potrjujejo opozorila: julija je bilo v Sloveniji 3.600 delovno aktivnih manj kot leto prej. Največji upad je bil v predelovalnih dejavnostih (-5.200), gradbeništvu in trgovini (po -1.400). Rast zaposlenosti beležijo le sektorji, kjer je država največji delodajalec – javna uprava, šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo (+4.300).
Po Ivančevih besedah bi obvezna božičnica pomenila tudi breme za javne finance: »Stroški dela v javnem sektorju že zdaj močno rastejo zaradi lanskih dogovorov vlade s sindikati. Rast plač je skoraj dvakrat višja kot v zasebnem sektorju in ne temelji na produktivnosti.«
Normiranci in davčna kapica
Ivanc se je dotaknil tudi predloga o spremembi obdavčitve normirancev. Poudarja, da je poleg tega nujna uvedba razvojne kapice tudi za zaposlene v delovnem razmerju, saj bi se tako zmanjšale razlike v davčni obravnavi med različnimi oblikami dela. Samo dvig mej pri normirancih pa ni sistemska rešitev za konkurenčnost gospodarstva.
Slovensko gospodarstvo med najslabšimi v EU
Slovenija je v prvi polovici leta beležila eno najslabših gospodarskih dinamik v EU – po rasti BDP smo bili 17. med 19 državami. Napovedi za leto 2025 so skromne: UMAR je napoved znižal na zgolj 0,8 % (povprečje zadnjih let je 2,9 %), medtem ko se ocene rasti v EU-27 zvišujejo.
Dodatno težavo predstavlja visoka davčna obremenitev dela. Slovenija je lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža med članicami OECD. Ta je pri samskih zaposlenih znašal 44,6 %, kar nas uvršča na šesto mesto. Leta 2025 se bo zaradi novih prispevkov povzpel na 46,6 %, v primeru dodatnih obremenitev pa celo na 48,6 %, kar nas približuje najbolj obremenjenim državam OECD.
V GZS zaključujejo, da bi morala božičnica ostati nagrada za uspešno delo in poslovne rezultate, ne pa zakonska obveznost. Obvezna ureditev bi lahko oslabila konkurenčnost podjetij, povečala brezposelnost ter dodatno obremenila že tako krhke javne finance.
