Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 67 državami uvrstila na 46. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Najbolj konkurenčne države so Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong, so raziskavo povzeli v Spiritu Slovenija.
Slovenija je ohranila visoke uvrstitve na področjih mednarodne trgovine (8. mesto), ravni cen (18. mesto), družbenega okvira, ki zagotavlja enakost in varnost (20. mesto), ter izobraževanja (24. mesto).
“Slovensko gospodarstvo je po pandemiji hitro okrevalo, vendar smo v zadnjih dveh letih izgubili prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, energetske krize, visoke inflacije in pomanjkanja delovne sile. Kakovost infrastrukture, ki je bila v preteklosti paradni konj konkurenčnosti, se slabša,” so navedli v Spiritu.
Dodali so, da sta vladna in poslovna učinkovitost najslabše ocenjena z vidika konkurenčnosti, kar je izrazito povezano. Letos je Slovenija na stebru poslovne učinkovitosti padla za 10 mest na 57. mesto, kar je primerljivo z uvrstitvijo po finančno-gospodarski krizi leta 2008.
Za izboljšanje konkurenčnosti mora Slovenija povečati učinkovitost in kakovost javnih storitev (digitalna preobrazba), izboljšati dostop do usposobljene delovne sile, povečati produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega, davčno razbremeniti plače visoko usposobljenih zaposlenih, pospešiti zeleni in digitalni prehod v podjetjih, povečati letalsko povezljivost ter učinkovitost energetske infrastrukture in infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov.
Najbolj konkurenčne države so Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong, zaradi uspešnega prilagajanja globalnim spremembam in ustvarjanja dodane vrednosti ter blagostanja. Države Vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, so v povprečju izgubile tri mesta, s povprečnim rangom 45, kar je najslabša uvrstitev v zadnjih petih letih.
Države, ki so najbolj nazadovale, so Češka (11 mest), Peru (8 mest) in Madžarska (8 mest). Na konkurenčnost vplivajo geopolitična tveganja, izguba tradicionalnih trgov, inflacija in izzivi preskrbovalnih verig. V prihodnosti bodo ključni izzivi prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo, digitalna preobrazba ter integracija trgov v razvoju.
Indeks globalne konkurenčnosti IMD analizira in rangira zmožnost držav za ustvarjanje konkurenčnega okolja. Raziskava temelji na statističnih podatkih in anketi med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. V letošnjo raziskavo je bilo vključenih 256 kazalnikov, sodelovalo je 67 držav, vključno z novo vključenimi Gano, Nigerijo in Portorikom.