Staranje prebivalstva spreminja demografsko sliko držav in pomembno vpliva na razpoložljivost usposobljene delovne sile, s tem pa na gospodarski razvoj Slovenije. Ker so slovenski delavci vse starejši, je nujno prilagajanje delovnih mest. V EU je bilo leta 2021 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat vsaj 65 let starih 20,8 odstotka prebivalcev, kar je tri odstotne točke več kot leta 2011. V Sloveniji se je ta delež v desetih letih povečal za 4,2 odstotne točke na 20,7 odstotka.
Naša država je bila po zaposlenosti starejših v EU dolgo na dnu lestvice, delež zaposlenih med 55. in 64. letom pa se v zadnjih letih intenzivno povečuje. Delodajalci bodo tako morali bolje sprejeti starejše delavce in jim začeti prilagajati delovna mesta. Je pa prilagajanje delovnih mest starejšim za podjetja pomembno tudi z vidika preprečevanja bolezni, posledično pa bolniških staležev.
“Splošna usmerjenost ni naklonjena starejšim. Obnašamo se, da so starejši nesposobni in odveč,” je trenutno stanje opisala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Prilagajanje delovnih mest starejšim je trenutno skoraj nično, je poudarila. “Dejansko bi moralo biti tako, da bi bila delovna mesta prilagojena vsem ljudem, če so prilagojena mladim, so v veliki meri prilagojena tudi starim, vendar je pri nas še vedno zelo prisotna miselnost, da se mora prilagajati človek delovnemu mestu in ne obratno. Posledično starejši čim prej rinejo v pokoj, če pa lahko ostanejo, pa se odmaknejo in poskusijo biti čim manj vidni,” je bila kritična.
S ciljem, da bi ukrepe ob staranju zaposlenih v prihodnosti sprejelo čim več podjetji, je Štajerska gospodarska zbornica v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico in Združenjem delodajalcev Slovenije pristopila k projektu Polet ter razvila celovit model za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, v katerem je sodelovalo 121 podjetij iz vzhodne kohezijske regije. V štirih letih je bilo izdelanih več strokovno-informativnih gradiv za delodajalce, ki so se nanašala na različna področja. Na področju varnega in zdravega delovnega okolja svetujejo ukrepe za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in urejenost po ergonomskih priporočilih, zdravo prehranjevanje, promocijo telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga na delovnem mestu. Na področju psihosocialnih vidikov zdravja in dela se zavzemajo za zmanjševanje dejavnikov stresa (časovne omejitve, veliko zadolžitev, sodelovanje z zahtevnimi strankami, nasilje, diskriminacija). Za duševno zdravje zaposlenega je pomembno, da je njegovo delo cenjeno, da ima občutek koristnosti, možnost soodločanja o stvareh, ki ga zanimajo, in stalnega usposabljanja, podporo sodelavcev, vire, potrebne za kakovostno delo, delo pa mora biti dobro organizirano. Pomembno je tudi medgeneracijsko sodelovanje. Na področju kariernega razvoja so se v projektu zavzeli za orodja za razvoj zaposlenih glede na starostno strukturo in usposabljanje starejših, številne ideje pa nanizali tudi na področju prilagoditve organizacije dela in časa (ustrezni sistemizacija delovnih mest, sistem plač in nagrajevanj, pa kroženje zaposlenih, delo v izmenah, prožni delovni čas, prožno upokojevanje ipd.). Spregledati ne gre tudi pravega pristopa ob vrnitvi zaposlenega po dolgotrajni bolniški odsotnosti.
Metoda Dodič Fikfak dodaja, da bi osnovne ukrepe ob staranju zaposlenih morali sprejeti vsi delodajalci in kot primer dobre prakse izpostavila finsko podjetje, ki je ugotovilo, da njihovi zaposleni iz t. i. baby boom generacije odhajajo v pokoj in da bodo zato ostali brez pomembnega dela delovne sile, posledično pa pridobljenih izkušenj, mreže poznanstev, pripadnosti, modrosti odločanja …”Zato so najprej izvedli kampanjo o pomembnosti starejšega delavca, da so ga mladim približali, s starejšimi pa so se dogovorili o tem, da svojo upokojitev preložijo za pet let. Pri tem starejšim ni bilo treba hoditi vsak dan v službo, lahko so tudi delali v skrajšanem delovnem času. Nudili so jim šolo mentoriranja, tako da so postali mentorji mlajšim. V petih letih so poskrbeli, da so se znanje, izkušnje in predvsem povezave prenesli na mlade,” je povzela Dodič Fikfak.
Ukrepi za prilagajanje delovnih mest so po njenih besedah v veliki meri sicer odvisni od vrste dela in panoge, hkrati pa tudi od izobrazbe starejših. Medtem ko je treba nekatere starejše delavce z določenih delovnih mest premestiti, denimo v primeru opravljanja zelo natančnih ročnih del, ki zahtevajo veliko natančnost in občutek za dotik, pa so na drugih lahko zaželeni ali pa bi morali biti, je dejala. V tej luči je omenila odločanje v kritičnih situacijah, odločanje o strategiji dela ter prenos znanj v poklicih, kot so zidarstvo, mizarstvo, zdravstvo.
Vir: ŠGZ, STA
